Goloba si za Odrešitelja nismo izbrali Slovenci, ampak so nam ga vsilili novinarji. Z nekaj janšistične preganjavice bi človek brez težav verjel, da gre za usklajeno delovanje stricev iz ozadja. Dolgi članki in oddaje, intervjuji in najave nastopov, »product placement« v malodane vsakem notranjepolitičnem prispevku, in celo naročene javnomnenjske raziskave, v katerih je z neobstoječo stranko postavljen ob bok parlamentarnim. In nikjer sence ali spodrsljaja; samo hvala, da že diši po Severni Koreji …

Brezplačna predčasna predvolilna kampanja … Kršenje načela enakosti … V primeru izvolitve v parlament tudi pridobitev premoženjske koristi … Javna občila so pogrnila na celi črti! In kar je najhuje, sploh ne gre za strice iz ozadja, ampak zgolj za neumnost in ozkogledost novinarjev in urednikov. Tudi če Golob postane nov predsednik vlade, javna občila od tega ne bodo imela nič; le Janše se bodo rešila.

Če bi bil slednji pameten, bi nagnal državno tožilstvo, naj v tej navezi odkrije znake protipravnega ravnanja in vse vpletene iztoži, sočasno pa bi jih zasebno tožili tudi on, ostali vodje koalicijskih strank in same stranke. A tega bržčas ni za pričakovati, kajti če bi Janezek to izvêdel, bi za spremembo ravnal prav …

To početje – ki je v nasprotju z vsem, kar naj bi novinarstvo bilo – ima dolgo brado. Odkar so javna občila nekaj podobnega zagnala glede Aleksandra Čeferina, se tisk še ni dobro posušil. Takrat se je na odprti sceni videlo, da to počno sama od sebe … In počela bi še zdaj, če bi Aleksander privolil v to snubljenje … Predtem je bil Marjan Šarec – nenadkriljiv in brezmadežen župan Kamnika, ki se je izkazal za prav nič izstopajočega politika … Pa Who the fuck is Miro Cerar, ki se je kot premier dejansko izkazal za čistokrvnega whothefucka: ne le žice okoli Slovenije, naprtil nam je tudi Počivalška … Evo, novinarji in uredniki – to dobiš, če ližeš podplate novemu obrazu! … Ne smemo pozabiti tudi Jankoviča – obraza z najlepšim nasmeškom. Kakšen direktor Mercatorja je bil to, zraven pa še topel in človečen do 'navadnih' delavcev! …

Morda niste bili pozorni, a javna občila nam nekako niso postregla s prizori 'navadnih' delavcev v GEN-I, ki bi jokali zaradi odhoda Roberta Goloba. Pojejo le hvalnice temu, kakšen je bil do podjetja, niso pa nam postregla niti z enim podatkom, kakšen je bil do zaposlenih. In nič čudnega ni, da nam niso – ker bi se slika Doriana Graya, ki nam jo slikajo, sesula v prah …

Robert Golob je pač kruto poosebljenje neoliberalizma. Če bi novinarji izprašali njegove podrejene – sploh tiste, ki sami nimajo podrejenih, bi izvedeli marsikaj. Tudi od bivših delavcev v GEN-I bi izvedeli marsikaj – neuradno, kajti uradno so zavezani molku … A zakaj iz javnih občil o teh rečeh nič ne izvemo? A res nobenega novinarja in urednika ne zanima, kakšne vrste človek je Robert Golob? Tudi klet na Trstenjakovi, ki se je nespretno zapičila zgolj v njegovo plačo, bi lahko po njegovem človeškem menedžmentu zlivala gnojnico – če ne bi šlo za odnos do ljudi, kakršnega v višjih nadstropjih iste stavbe smatrajo za edinega možnega …

Golob je nekakšen križanec med Janšo in Jankovičem: malo boljši od prvega in malo slabši od drugega. Ima vse slabe lastnosti, ki so jima skupne. Sposoben? Kakor za kaj … Vsekakor je brezobzirno trmast in vztrajen koristolovec.

Kakšen bo njegov odnos do sodelavcev, podrejenih, do volilcev? Kako bo izgledala koalicija pod njegovim vodstvom, če bo hotel nekaj, kar bodo ostali zavračali? In kako, če bo zavračal nekaj, kar bodo ostali hoteli? In predvsem kako, če se bo v nekem trenutku izkazalo, da mu janšistična naveza nudi več kot skuliranost? …