Film Krožna cesta (Revolutionary Road) je zgodba o paru iz višjega srednjega razreda, ki živi značilno družinsko življenje v značilni soseski enodružinskih hiš v ZDA. Ameriške sanje, ameriški pekel … Če bi vzdržala še nekaj let, bi lahko skupaj z otroci nadaljevala v Lepoti po ameriško (American Beauty) istega režiserja, njuna vnukinja pa bi se podala na pot Rojenih morilcev (Natural Born Killers) … In kje se je vse skupaj začelo? Pri njunih revnih starših, ki so v divjih letih okoli obeh svetovnih vojn sanjali in dosanjali ameriške sanje. No, marsikdo jih je obšel ali preskočil. Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America) …

V Krožni cesti, na mestu, kjer se zgodba prelomi, je kratek kader. Zlahka ga zamudite ali spregledate. Če ga ujamete in dojamete, pa vas umetnost zadene z amorjevo puščico … V kadru se nič ne dogaja. Je zgolj negiben pogled na s soncem obsijano hišo glavnega para s trato spredaj in gozdom zadaj – instagramska podoba ubijalske popolnosti … Hiša dobi svojih nekaj sekund in jih prekleto dobro izkoristi. Kot zbor v starogrških tragedijah, a brez besed, povzame, kar je bilo, in sluti, kar bo … Lahko bi prejela oskarja, kot Judi Dench za tistih nekaj prizorov v Zaljubljenem Shakespearju … Navadna hiša brez duhov in čarovniških moči, kot igralka – čista umetnost!

V Lepoti po ameriško oder zavzame vrečka. Lahko ostaneš, kakršen si bil prej, ko doživiš nekaj takega? Lahko ostaneš, kakršen si bil prej, ko to vidiš na filmu? … Jeseni sem stal ob podeželski cesti, ko se je na njej začel vrtinčiti kup listja. Kjer sem stal, je bilo popolno brezvetrje. Nič ni bilo slišati, samo šum listov, ki so se zaletavali drug v drugega. Takoj sem se spomnil vrečke in se prepustil enemu tistih trenutkov, ko čas in prostor izgineta, zaradi katerih se živi … Veter se je vrtel kot razposajen duhec. Lahko sem ga le slutil. Vrtinčenje listja je izdajalo njegovo obliko. Nato je pustil listje na cesti in krenil proti meni. Trava se je upogibala pod njegovimi 'koraki'. Nežno je pihnil skozme, kot prijatelj, ki ti stisne ramo, in izginil v gozdu za mano …

Bi ujel ta trenutek, če ne bi gledal Lepote po ameriško in mnogih drugih filmskih mojstrovin, bral leposlovnih mojstrovin, gledal likovnih in poslušal glasbenih? Bi ujel prizor s hišo v Krožni cesti? Bi pisal? Bi pisal tako, da je nekaterim v veselje brati? Bi v svoje pisanje vsake toliko skril kakšno 'vrečko', vedoč, da jo bo ta ali oni bralec odkril in mu bo polepšala dan?

Roman Uranjek je pred dobrim letom rekel, da mojstrovina nastane le, če se je lotiš z namenom ustvariti mojstrovino. Tako nastane Krožna cesta. Tako nastane Lepota po ameriško … Če hočeš preveč, nastane mojstrovina z napako. Filmu Rojena morilca je vsiljen nauk, da je za nasilje kriva televizija. Brez potrebe. Nauki so smrt za umetnost. Umetnost je smrt za nauke … Če se vse življenje trudiš delati Krožne ceste in Lepote po ameriško, seveda tu in tam resno poškoduješ Rojene morilce. A nekega dne, ko si moder, zrel in izkušen, ti morda uspe narediti Bilo je nekoč v Ameriki – celovečerno 'hišo' ali 'vrečko' …