Kako izgleda srečanje, predavanje, sestanek ali zborovanje ljudi, ki si želijo korenitih družbenih sprememb? Najprej eden ali več govornikov pove, kaj je doma in v svetu narobe ter kako bi bilo prav. Nato prisotni podajo pripombe: isto povedo z drugimi besedami, se zapičijo v kakšno podrobnost in kaj malega dodajo. Slejkoprej nekdo izbruhne ogenj in žveplo v reči, ki s povedanim niso nujno povezane. Ko pride do drugega takega izbruha, srečanje izgubi naboj. Večina ljudi si zaželi oditi, nekateri to tudi storijo, in prireditelj oznani zaključek.

To je to: ljudje, ki vedo, kaj ni v redu, zakaj ni v redu in kako bi moralo biti, govorijo o tem ljudem, ki prav tako vedo, kaj ni v redu, zakaj ni v redu in kako bi moralo biti. Kdor meni drugače, se takšnih zadev ne udeležuje. Kdor pride, pa v svoj nabor to-jev in zato-jev doda še kakšnega. In to je skrajni domet vseh uporniških dejanj, ki smo jim bili v zadnjih letih priča, če izvzamemo podplute ljudi, razbite reči ter peščico prerazporejenih in oproščenih politikov.

Ne na takšnih dogodkih, ne v javnih občilih ne na medmrežju še nisem slišal ali prebral niti besede o tem: kako s točke, kjer smo zdaj, priti na točko, kjer želimo biti; kako razvoj dogodkov, ki si ga ne želimo, preobrniti v razvoj dogodkov, ki si ga želimo; kako spraviti neustrezne ljudi z odločujočih položajev in ustrezne pripraviti, da prevzamejo njihova mesta; kako preoblikovati družbene odnose, ki so ustvarili 'zdaj', v družbene odnose, ki bodo vzpostavili in vzdrževali 'potem'; kako se uskladiti, si razdeliti naloge, jih izvajati in si pomagati v prizadevanju doseči vse to; in nenazadnje, kako sami sebi in drug drugemu preprečiti, da bi svoja prizadevanja obrnili v lastno, ne obče dobro.

O tem, kaj ni v redu, zakaj ni v redu in kako bi moralo biti, lahko govorimo 24 ur na dan do smrti, pa bo razvoj dogodkov skoraj enak, kot če tega ne počnemo. Kar potrebujemo, ni toliko natančna ubeseditev starta in dodelana ciljna arena, kot načrt poti od enega do drugega; od danes, ko lahko samo sanjamo o boljšem svetu, do jutri, ko bomo te sanje živeli.