Ljudje smo zanimive živali. Naši krdelni vodje nas bolj ali manj ves čas tlačijo; nekateri s prijaznim nasmehom, drugi z vampirskim, večina pa brez. V nas ves čas brbota nezadovoljstvo – a noč prespi za gostilniškim omizjem in ob jutranji kavici mirno vzbrbota v nov dan. Nekega dne pa nas ta ali oni alfa še malo privije – na videz nič huje kot prejšnjič – in ljudstvu se strga. Kaj povzroči ljudski odpor? Kaj je tista iskrica, zaradi katere se ljudstvo vsuje na ulice? Česa se mora oblast izogibati, če želi ljudstvo tlačiti, ne da bi se ji uprlo?

Covidna zgodovina Slovenije nam na pladnju prinaša odgovor, ki ga je lepo povzel Boštjan Narat v članku za Večer: »Kaj vse je v zadnjem letu in pol potrkalo na naša vrata? Žalitve novinark? Me ne zanima, časopisov ne berem. STA? Kaj je to – Slovenian Travel Agency? Napadi na sodstvo? Sem pošten človek in s sodišči nimam opravka. Avtoritarne težnje vladajoče garniture? Nič novega, vsaka oblast ima te tendence. Homofobija? Sem heteroseksualec, to nima z mano nobene zveze. Pravica do splava? Imam otroke, to vprašanje se me ne tiče. PCT? U jebemti! Kje je granitna kocka, da jo nekomu zabrišem v glavo!«

Leta 2012 je alfa Kangler na občinski ravni vladal na podoben način, kot alfa JJ vlada na državni. Vse smo prenašali in bi še naprej, če nam ne bi postavil radarjev. Mojim rojakom se je strgalo; vse ostalo je zgodovina … Rumeni jopiči so nastali v Franciji 6 let kasneje, ko je alfa Macron podražil bencin … Navsezadnje že kmečki upori niso vzplamteli zaradi pošastnih razlik med rdeče- in modrokrvnimi, ampak zaradi naraščanja dajatev …

Kaj nas učijo ti primeri? Da se ljudje malo brigajo, kaj počne oblast, dokler jih pusti pri miru. Oblast se lahko po mili volji igra monopoli z javnimi naročili in razpisi, spreminja namembnost zemljišč in sodeluje v čudnih poslih bank, ki jih niti bančniki ne razumejo. Odkar se davki ne oddajajo v naravi, ampak so zgolj številke na papirju, jih lahko poljubno dodaja, odvzema, spreminja in prilagaja željam bogatašev. Isto lahko počne s pravom. Zanjo itak velja drugačno pravo, kot za 'navadne' ljudi. Posameznike, manjšine, pripadnike nekaterih poklicev in skupine drugače mislečih lahko oblast ponižuje in ustrahuje, celo zatira. Ljudje se usajajo, pišejo članke in peticije, tožijo, kakšna skupinica gre tudi na ulico, in to je vse.

Množice se ne odzivajo na nič, kar se ne tiče njih osebno. Ko oblast poseže v njihove navade, pa je šale konec …

Ko je leta 2014 Slovenijo 'napadel' žled, je ljubiteljski proučevalec slovenskih posebnosti Miha Mazzini spisal odličen članek o tem, kaj se mora zgoditi, da ljudstvo opazi svet izven meja svojih vrtičkov, in do kakšnih zaključkov pride, ko je prisiljeno o tem razmišljati. Če svet vdre v zasebnost množic, je lahko posredi zgolj in izključno svetovna zarota bogatih in vplivnih ali celo kuščarjev in vesoljcev. Takle alfa, kot je Janša, je zgolj orodje v njihovih rokah. Prisiljen je, da ravna, kot ravna. Malodane je žrtev, nedolžen, v istem čolnu z ljudstvom …

Na srečo ga Janševa druščina tako lomi, da celo bogati in vplivni vijejo roke od obupa. Tudi tistim, ki verjamejo v kuščarje in vesoljce, je jasno, da se nad nami izživlja na lastno pest. Žrtve, nedolžni, v istem čolnu z ljudstvom pa so policaji – zgolj orodje v njegovih rokah. Iz neznanega razloga pa to niso študentje, prodajalci in redarji, ki na raznoraznih vhodih od razjarjenega ljudstva zahtevajo dokazilo o PCT …

Razsodnost ljudstva je pač omejena. Če ga hoče oblast v miru izžeti, mora zgolj paziti, da to počne posredno, da pritisk stopnjuje postopoma in da ne prizadene preveč ljudi naenkrat. A nič bat! Tudi če kak janševik to prebere in nese pokazat v politbiro, se ne bo nič spremenilo. Neopartijci nas nočejo v miru izžeti, ampak hočejo gledati, ko cvilimo.

In cvilimo, dokler ne bomo zarjoveli …