Ko je Marjan v začetku lanskega leta odstopil, smo se mnogi znašli v območju somraka. Pravzaprav smo se znašli v območju dveh somrakov: covida in fašizma. Kasneje so to grozljivko obogatili še proticepilci. Huje skoraj ne bi moglo biti, se nam zdi. A kaj bi bilo, če Marjan januarja lani ne bi odstopil?

SDS bi seveda raztrgal vsak vladni ukrep glede covida. Navsezadnje je Maršalčić Twitto Marjana še mesece po odstopu obtoževal za neugodne posledice ukrepov, ki jih je sprejel on sam. Kot ni bila njegova, tudi Marjanova vlada ne bi bila odporna na goljufije v zvezi z nabavo zdravstvene in zaščitne opreme. Interpelacije, tožbe, sramotenja in hujskanja 'nedolžne' SDS bi deževali in oteževali njeno spopadanje z epidemijo. Predvidevamo lahko, da bi bilo to spopadanje vseeno bolj uspešno in mrtvih manj. A kaj bi čakalo nas, žive?

Proticepilci so vznikali povsod po svetu. Ne glede na to, kakšne ukrepe bi sprejemala Marjanova vlada, bi se jim upirali tudi pri nas. In bilo bi jih še več, kot jih je zdaj. Zakaj? Zdaj ni niti ene resne stranke, ki bi jih podpirala. Če bi bila na oblasti prejšnja koalicija, bi opozicijske SDS, NSi in SNS zajahale ta val in z njim rušile vlado …

Še huje: Štajerska varda in drugi neonacisti so zdaj razmeroma mirni. Tu in tam pokažejo mišice, sicer pa se oblasti ne upirajo. Jasno – ker je njihova. Bi se v nasprotnem primeru postavili ob bok proticepilcem? Prav gotovo. Ko po Ljubljani divjajo proticepilci, so zraven. Ko zborujejo kolesarji, jim pridejo kvečjemu nagajat. Sicer se težko postavim v glavo neonacista, a ne zdijo se mi ravno navdušeni razkuževalci rok in prezračevalci prostorov, hvaležni, da si lahko na poti od šanka do stranišča nadenejo bledomodro masko z gumico in tako zaščitijo zdravje sebi ali v kotu sedečim Erasmusovim študentom … Tudi v ramo bi si dali verjetno raje vbrizgati pivo kot cepivo …

S proticepilci je težko shajati. A če so tvoji sorodniki in prijatelji, jih imaš še vedno rad. Se pač manj družiš z njimi, takrat paziš na besede, ter čakaš, da vse skupaj mine in boš lahko v njihovi družbi spet sproščen. A kako bi shajali s temi sorodniki in prijatelji pod Marjanovo vlado, ko bi poleg neumnosti o covidu v družbi neonacistov stresali tudi hvalospeve Twitteku? …

Prav tako ne smemo pozabiti na svečenike. Verski voditelji v Sloveniji večinoma izkazujejo odpor do ukrepov. Tu in tam izustijo kakšno neumnost, sicer pa se oblasti ne upirajo. Jasno – ker je njihova. Bi se v nasprotnem primeru postavili ob bok proticepilcem in neonacistom? Prav gotovo …

SMC in DeSUS se zdaj zasluženo razblinjata. SMC, zdaj že povsem odkrito stranka gospodarstvenikov, ima natanko takšno ljudsko podporo kot dotični gospodarstveniki. In DeSUS, ki je bil desetletja jeziček na tehtnici, ki je vsem vladam mešal štrene in njihovo delovanje vztrajno barval v sivo, bo izginil. Se sploh zavedamo, kakšna pridobitev je to?

»Deli in vladaj!« je načelo pametnih oblastnikov. Twitto vlada bolj po načelu: »Razdeli se in zmerjaj!« SDS je v boju s covidom izkazala očitno nesposobnost. Z vsakim ukrepom izgublja proticepilce – svoje naravne volilce. Denarno je pahnila v obup ali propad na desetine malih podjetnikov – spet svoje naravne volilce. Cerkvenjaki jo podpirajo s stisnjenimi zobmi, kajti tudi oni so v teh težkih časih zaslužili manj, kot bi po lastnem mnenju lahko. Neonacisti so zmedeni: naj se borijo za ali proti? Ljudi, ki bi nakladali: »Meni Janša tudi ni všeč, ampak to in to je pri njem dobro,« skoraj ni več. In večina teh ljudi bo odpor in zamero gojila še leta …

Karte, ki jih je Maršalčić 30 let skrival, so končno in za vselej odprte. Vsak star in nov obraz v politiki zdaj neizpodbitno ve, kam vodi sodelovanje z njim. In z njim lahko sodelujejo le še takšni škrici, kot je ne ravno zagnan, samosvoj in nepredvidljivi Zmago ter nad blatom, tankci in minometki otročje navdušeni Matej. Seveda se bo do volitev pojavil še kakšen brezbarven in pogrešljiv nadomestek DeSUS-a. A vse to bo dovolj le, če bodo volitve potekale kot v Azerbajdžanu …

Štirje KUL odtenki leve sredine se trudijo sodelovati – ne zgolj s stiski rok pred kamerami, ampak zares. Vedo, da bodo volitve potekale kot v Azerbajdžanu, razen če strnejo vrste in to preprečijo. Vložek je ogromen: če jim uspe, jih čaka oblast, če ne, jih čakajo leta še hujših groženj, nasilje, tožbe in zaporne kazni, tudi usoda beguncev …

Protifašisti, ki zaupamo znanosti, v času janšizma samo pridobivamo. Opredelili smo se, glasni smo in branimo svoja stališča. Na kolesarskih protestih smo stkali znanstva, ki bodo še dolga leta bogatila naša in življenja drugih. Na stotine mladih je postalo družbeno dejavnih – in navdušujejo svoje vrstnike …

Bi bil Marjan še vedno predsednik vlade, tudi če bi imel podporo v parlamentu in se ne bi odločil odstopiti? Malo verjetno. Še mnogo bolj prekaljen politik bi se težko hkrati boril proti covidu in proti strnjenim vrstam treh parlamentarnih strank, večine verskih (nad)častnikov, ohlapno povezanih neonacističnih gverilcev in velike proticepilske pehote. Tudi če bi mu uspelo, bi bila to Pirova zmaga. Marjanova priljubljenost bi kopnela, bogati & vplivni bi mu odrekali podporo, in na volitve čez nekaj mesecev bi šel bolj osovražen, kot je zdaj Twittek. Marjan ima namreč zgolj navadne volilce, ne častilcev, ki bi ga volili, tudi če bi sredi Čopove ubil človeka … SDS bi kot odrešiteljica tlačenega ljudstva na volitvah gladko zmagala in sestavila vlado, ki bi naslednji dan zanikala obstoj covida in ljudstvu vrnila svobodo. Vlada se ne bi rabila boriti, da ustvari Azerbajdžan, ker bi ga proticepilci, neonacisti in svečeniki terjali od nje …

Naša sedanjost je mračna, a na koncu tunela je luč. Če bi bila sedanjost svetlejša, bi bila na koncu tunela zgolj črna noč …