Blagor ubogim na duhu, kajti njih postaja zemeljsko kraljestvo! Nihče, ki je pri pameti, noče več kraljevati temu butastemu svetu …

V resnici je težko biti neumen. V nič te dajejo učitelji, zaradi njih sošolci, pa tudi starši, sploh če so zelo neumni ali zelo pametni. Ko odrasteš in seješ naokoli svoje neumnosti, pa te zmerjajo vsi po spisku, tudi popolni neznanci. Še stvarnost je zarotena proti tebi, ker ti vedno znova dokaže, da ima prav ona, ne ti.

Tepce zmerjamo, kot da jih bomo s tem izničili ali naredili bolj pametne. Nič od tega se ne zgodi, ker se ne more. Kdo je bolj neumen? Dosežemo le, da tepci postanejo zamorjeni nasilneži, ki uničujejo sebe ter so sovražni do vsega in vseh drugih.

Morali bi se vprašati, od kod vsem tem starcem na oblasti neizmerna volja do moči! Zakaj pobijajo resnico in strokovnost? Zakaj so krivični in se izživljajo nad tistimi, ki vedo in znajo? Zakaj zavračajo lepoto, igrivost, pestrost, življenje? Zakaj se ne upokojijo in z nakradenim bogastvom ne uživajo let, ki so jim ostala? Zakaj vedno znova stopajo v prevelike čevlje ter požirajo gnev, gnus in prezir ljudi, s katerimi so vsakodnevno v stiku? Kaj jih žene, da potiskajo in vlečejo v propad vse, kar je možno uničiti? …

--

Če si neumen, je jezik pretežek. Ne znaš ga uporabljati: ne znaš ubesediti svojih misli, občutkov in vprašanj. Kar te muči, ostane v tebi. Tudi če ti kdo kaj razlaga, ga ne razumeš. Če nekdo večkrat ponovi isto reč, pač ponavljaš za njim. Če ljudje okoli tebe nekaj počnejo, počneš tudi ti. To zmoreš in zato se ti zdi prav. Daje ti gotovost.

In nato se pojavijo pametnjakoviči, ki trdijo, da je tisto, kar ponavljaš, neumno. Govorijo še kup reči, ki jih ne razumeš. Vse počnejo drugače. Zakaj? Zakaj ogrožajo tisto malo gotovosti, ki jo imaš? Zakaj ne moremo vsi živeti enako in ne biti v dvomu?

Zakaj nekdo noče jesti mesa, če se meso jé? Zakaj noče nazdraviti, če se spodobi? Zakaj hoče moški biti ženska, ženska se poročiti in imeti otroke z žensko, moški in ženska pa živeti na koruzi in imeti lončnico? Zakaj hoče temnopolti bradač živeti tukaj, med nami, in moliti k bogu, ki ga ni (ali je, če toliko takšnih bradačev moli k njemu)? … Sama zmeda! A ni bolje, da je vsak tam, kjer je, in živi, kot se tam živi?

Skozi takšne strahote se mora prebijati tepec. Dostojnih služb zanj ni; pametni ga nočejo sprejeti medse. Živi in se bori za ljubi kruhek. Obenem se bori za tisto malo gotovosti.

Če je družba razvita, se razvija naprej. Ves čas se spreminja. Včerajšnje vrednote so danes zastarele; njim nasprotne postajajo splošno veljavne. Tepec v velikem mestu na vsakem koraku naleti na nekaj, kar je narobe. Tudi v kraje, ki jih ima za svoje, nezadržno prodirajo tuji ljudje in tuje navade. Naj priseljene Kitajce ustrahuje, naj se obnaša, kot da jih ni, ali naj gre v njihovo restavracijo na kosilo? Sosedje, s katerimi so jih še pred kratkim skupaj prezirali, so šli in povedali, da je bilo dobro …

--

Nato pa se na televiziji pojavi tepec. Izgleda kot povprečen tepec. Govori v njegovem jeziku. Kaže razumevanje za njegove težave. Enostavno ubesedi njegove misli in jih ponavlja …

Pametnjakoviči pa čez tega človeka neizogibno bruhamo ogenj in pepel. Zakaj? Iz hudobije? Ne privoščijo tepcem politika, ki bi bil njihov? Prav; se bodo pa borili zanj! Če bo treba, bodo zanj umrli – tako bo njihovo življenje vsaj imelo nek smisel …

Zato tepec s televizije pride na oblast. Obljubi družbeni red. Pametnjakoviči trdijo, da ustvarja razsulo, a družba je urejena. Jé se meso in pije se vino, moški so moški in ženske so ženske, poročajo se drug z drugim in imajo otroke. Če si dejavno privržen tepcu s televizije, brez težav napreduješ. Če si dejavno proti njemu, brez težav nazaduješ. Vse je preprosto, jasno, znano in predvidljivo. Kaj si lahko navaden tepec želi lepšega?

Imajo evropski tepci pravico do klerofašizma? Imajo arabski tepci pravico do islamofašizma? Imajo – če bi se tikal samo njih, ki ga želijo imeti.

Imamo pametnjakoviči pravico do mešanja in spreminjanja ljudi, mišljenj, navad in običajev? Imamo – a s tem spravljamo v stisko tiste, ki tega ne želijo.

Kaj od tega je boljše, lepše, bolj pravično? Kakor za koga … Vsak lahko govori samo v svojem imenu – pa četudi slovnično nepravilno …

S stališča narave je vseeno: oba pristopa sejeta gorje, propad in smrt …