{facebook http://za-misli.si/images/ra11.jpg}

Odlična analiza (spodaj povezava) o tem kako nekateri enostavno ne razumejo kaj je osebna asistenca in neodvisno življenje hendikepiranih, če hočete invalidov in to zlorabijo za osebni in družinski business. Bitka za ZOA (Zakon o osebni asistenci) je trajala skoraj 25 let in res bi bilo škoda, če postane jedro zlorab in jabolko sporov. Če se spominjamo kako so družinski pomočniki postali prekarci in sužnji svojih bližnjih brez dopusta, bolniške, 24 ur na razpolago, se v primeru ZOA dogaja invalidom (hendikepirani so toliko opolnomočeni, da take poskuse gladko zavrnejo, ki postanejo s tihim soglasjem tarče manipulacij, zlorab, subjekt ali mnogokrat celo objekt za koristolovstvo drugih).

Ne bi celo rekel, da se je zadeva v zvezi z ZOA balkanizirala ampak prej butalizirala. Saj veste Slovenci volimo zunanji izgled človeka, ne pa kaj ima človek v glavi oz. pamet in sposobnosti človeka. Ko je na predsedniških volitvah 2007 kandidirala Elena Pečarič, ki je s svojimi hendikepiranimi soborci trasirala pot do sprejetja ZOA v DZ RS, so ljudje butalskega karakterja zmajevali z glavo, češ ne more biti ta uboga revica predsednica RS. Kljub vsem njenem uspešnemu dolgoletnemu delu in rezultatom dela, izdanim knjigam, publikacijam, objavljenim strokovnim bolje kar znanstvenim člankom, novinarskim dosežkom, vse zaman. Tudi, če bi odkrila še eno črno luknjo v vesolju v stilu Stevena Hawkinga ne bi nič pomagalo. Bila je enkratna priložnost, da poleg San Marina postanemo najbolj prepoznavna država na svetu (tudi velik izziv za državni protokol), kot v času Tita, ko so nas poznali po celem svetu. Ampak ne, ker je Borut Pahor tako lep moški so hiteli pripovedovati predvsem ženske, niti moški niso zaostajali pri tem. Danes pa se ti isti zgražajo nad njim. Po toči zvoniti je prepozno.

Zadnje čase naletim vse večkrat na hladen tuš pri znancih in mojih sorodnikih (iskreni prijatelji kot podporniki me podpirajo pri tem), ko jim razlagam svoje načrte za uresničitev neodvisnega življenja s pomočjo osebne asistence. Preprosto ne morejo razumeti, da želim živeti kot vsi drugi ljudje, ker je po njihovo bolje, da sem varno "pospravljen" v domu, kjer je zame najbolj poskrbljeno. Ne glede na to, da jim obrazlagam, da sem fizično popolno obnemogel razen, da še lahko z enim prstom tipkam na miško po zaslonski tipkovnici in krmilm še lahko elektronsko komando vozička. Ob tem, če poudarim, da imam namesto 24 urne formalne osebne asistence dejansko morda vsega skupa 3 do 3,5 ure fizične pomoči v teh 24 urah, za vse drugo pa sem prepuščen sebi in lastni iznajdljivosti ter neformalni pomoči zaposlenih v strokovnih službah, stanovalcem, njihovim svojcem, znancem, prijateljem in naključnim podpornikom. Ne glede na to, da bom imel 24 ur osebnega asistenta. V resnici so bili zame vselej boljši tuji ljudje.

Po 50 letih institucionalnega življenja in preživljanja v 3 ustanovah sem kar najbrž morda predvsem poleg fizičnega stanja tudi socialno hendekepiran in se zdi mnogim znancem realizacija mojega načrta za neodvisno življenje s pomočjo OA misija nemogoče ali vsaj tako kot bi hotel poleteti na Mars.

Še najbolj pa sem vesel za podporo uresničitve mojega smelega načrta z vsemi prednostmi in riziki, ne glede na bremena preteklosti, iskrenim prijateljem, dobrim ljudem, sostanovalcem oz. najboljšim babicam in dedkom na svetu. Toliko jih nima nihče na svetu. Že pred 16 leti so me vzeli za svojega (sicer sem jih tudi izgubil veliko v vseh teh letih in jih nikdar ne pozabim). Vsem ljudem, ki tvorijo mozaik skupnosti sončnih in srčnih ljudi ter vodstvu doma z najboljšo in najbolj humano direktorico na svetu sem hvaležen, da sem v teh letih stkal pristno socialno mrežo podpornikov, ki mi bo dajala moč, voljo in pogum, da prvič v življenju zaživim svobodno neodvisno življenje kot vsi drugi ljudje.

OA je torej na prvem mestu prevzeti odgovornost zase in pošten ter korekten odnos in odgovorno ravnanje do sebe in do drugih ljudi torej osebnih asistentov, ne glede na vse bariere v okolju in nasploh v življenju.

https://za-misli.si/kolumne/elena-pecari
c/4167-slovenska-folklora-ali-tekmovanje
-kdo-je-vecji-invalid?fbclid=IwAR0aSZtyC
KpQcwu3sdUJvD4FN-yaXuZfTmR8-xGN7m8_wKOpy
pqOyqmVnGQ

Rafael Zupančič