Ploščata Zemlja, kuščarji, chemtraili, cepiva … Nevarni Židje, črnci, begunci, feministke … Svetovna vlada, globoka država, kulturni marksizem, podnebne nespremembe … Teorij zarot je dovolj, da bi lahko z njimi zgradili vzporedno Osončje … Pravzaprav bi jih morali zgraditi več, ker so si nekatere od njih v navzkrižju (človeštvo ne povzroča podnebnih sprememb, jih pa chemtraili) … Vse bi z lahkoto razblinil katerikoli brihten osnovnošolec, a teoretiki zarot jih ne pustijo razbliniti. Dokazi, da se motijo, so zanje dokazi, da imajo prav; 'dokazi', da imajo prav, pa tudi (chemtraile povzročajo kuščarji) … In njihova dejanja znajo biti bolj smrtonosna, kot bi bile njihove blodnje, če bi bile resnične (covid, ki ga ni, so zakrivili Kitajci, ki tudi ne smejo biti) …

Skupno jim je, da skušajo poenostaviti raznolikost in zapletenost vesolja, sveta in družbe. Vsemu, kar jih mede in straši, skušajo najti en izvor. Vsem svojim težavam skušajo določiti en vzrok. In presenetljivo imajo prav. Težava je le, da tega enega in edinega krivca najdejo vsepovsod, razen tam, kjer je.

Ja, obstaja mama vseh teorij zarot. Vse zlo, ki ga ustvarijo večje skupine ljudi, ima isti izvor. Težave, ki jih ima vsak od nas z vklapljanjem v družbo, koreninijo v isti pratežavi, ne glede na to, kako raznolike so. In za nameček se pri istem vodnjaku napajajo tudi glavne teorije zarot. Ta vir je vera – »edina, ki vsem vlada; edina, ki vse preseže; edina, ki jih poišče in v temi poveže« (Tolkien: Gospodar prstanov: napis na Prstanu Mogote).

Za začetek, vsi teoretiki zarot so verniki: čisti (ena vera) ali zmešani (new age: koščki ver, brozga duhovnosti in ščepec lastnih blodenj). Nevernika, ki bi bil teoretik zarot, zlepa ne boste našli …

Teoretiki zarot gojijo odpor do znanosti. Ne sovražijo vse znanosti. Nad strojništvom so praviloma navdušeni, če ne gre za pristanke na Luni in Marsu – ti so seveda laž, ker vrtajo luknje v božjem zapredku okoli sveta. Imajo pa težave s sprejemanjem družboslovja, naravoslovja, podnebjeslovja, … – kot po naključju tistih področij znanosti, ki so v navzkrižju z verskimi bajkami in pravili ravnanja …

Komu je znanost največji sovražnik? Veri. Če poskušate z dejstvi in logiko izpodbiti teorijo zarote, boste deležni povsem enakega odziva, kot če poskušate z dejstvi in logiko izpodbiti versko 'resnico'. Edina orožja proti dejstvom in logiki so spreminjanje teme pogovora, obtoževanje, da lažete, in zmerjanje, da »tega pač ne razumete«.

Še bolj kot znanost pa svečeniki in verniki sovražijo druge vere. Vseeno je, ali gre za ločino lastne vere ali za izročilo, ki se je razvilo na drugem koncu sveta. Vsako odstopanje od edinega zveličavnega prav je odpadništvo, ki ga je treba odpraviti, če to ne gre, prepovedati, če tudi to ne gre, pa se vsaj delati, da je nepomembno. Teoretiki zarot na videz nimajo teh težav; smiselna neskladja med teorijami zarot so zgolj dober izgovor za pogovor ob pijači. A če dva teoretika zarot ugotovita, da eden od njiju zavrača teorijo drugega, bosta sovražnika.

Nasilnost vernikov je premo sorazmerna s časom in denarjem, ki ga vlagajo v razkazovanje svoje vernosti. 'Prijazno' prepričevanje (duhovnih) revežev, da se motiš, se da preživeti. Poniževanja, groženj in telesnega nasilja skrajnežev se včasih ne da. Vsi tisti dostojni in lepo oblečeni ljudje (večinoma moški), ki verske obrede izvajajo ali na njih sedijo v prvih vrstah, pa s svojim vplivom na ljudi, denar in zakone omogočajo veri, da zastruplja družbene odnose, da zavira družbeni razvoj ter se na naš račun bogati in krepi. Teorije zarot so na vsaki zaplati ravne Zemlje v sozvočju s krajevnimi verami. Vseeno je, ali je družbeni ustroj slab, ker mu vlada hudič, verniki v boga in denar ali kuščarji. Važno je, da rešitev ni boj proti viru zla, ampak delo na sebi – da lahko svečeniki in 'kuščarji' še naprej vladajo in širijo zlo …

Vere širom sveta so že od pamtiveka orodja za vladanje. Vladarji so v dobrih odnosih s svečeniki – tudi tisti najbolj pošastni. Vedo, da njihova moč ne izvira iz podpore ljudstva, ampak iz podpore vrhovnih svečenikov, vplivnih in revnih vernikov. Podpora ostalih svečenikov in vernikov sledi – pogosto zaradi strahu. Erdoğan – islam, Kaczyński – krščanstvo, Modi – hinduizem, Janša – spreobrnjenstvo … Isto sranje, drugo pakovanje … Izpričani brezverci takšnih ljudi ne podpiramo, razen če imamo na lobanjo prislonjeno cev pištole …

Izjema zgornjega pravila so bili komunistični vladarji. Če se sprašujete, od kod teorija zarote, da je komunizem najslabši in najnasilnejši ustroj družbe v zgodovini, je tu odgovor … Če vas zanima, zakaj Hitlerju ob bok vedno postavljajo Stalina, ne pa tudi Leopolda II. (krščanstvo) in Idija Amina (islam), je vaša radovednost potešena … In če se čudite, zakaj toliko ljudi v Hitlerjevi vladavini najde nekaj dobrega (organizacija, skrb za Nemce …), medtem ko komunizem zanje predstavlja zgolj pol stoletja Trnuljčičinih morastih sanj, zdaj razumete … Tisti, ki že ob omembi komunizma doživijo zastoj srca, so verniki.

Svet in družba se spreminjata. Verniki hočejo, da reči ostanejo takšne, kot so bile za časa njihove mladosti, svečeniki pa hočejo svet vrniti v čas, v katerem so živeli pisci 'svetih' spisov. Ker to ne gre, so v vojni z vsem, kar njihovemu 'božjemu' načrtu stoji napoti. Tisti bolj mili se zgolj usajajo, razboriti ustrahujejo, ponižujejo in občasno koga pretepejo, skrajni pa se lotijo množičnih pokolov. Ni se zgodilo, da bi nevernik pobil množico vernikov zato, ker so verni. Vse pomore vernikov so izvršili verniki neke druge, 'edine prave' vere, katerakoli je že to po njihovem mnenju bila.

Tako vere kot teorije zarot so odporne proti spremembam. Krščanski svečeniki vernikom že stoletja prinašajo iste »vesele novice o Jezusu«. Na drugi strani so »Poglej, kaj nam delajo!« posnetki neba ravno tako prepredeni z oblaki, ki včasih nastajajo za letali, kot so bili v mojem otroštvu – leta preden so povili prvega chemtraila.

Nekatera verska prepričanja so tako prežela družbo, da so postala 'naravno' stanje stvari. Šele ko jih postaviš pod vprašaj in izzoveš nesorazmeren upor družbene večine (torej vernikov), spoznaš, da ne gre za vsesplošen, ampak za izrazito verski pojav.

Samostojne, odločne, dejavne in glasne ženske? Krščanstvo, islam, hinduizem in budizem – glavne verske skupine, ki skupaj obsedajo dve tretjini človeštva in gnjavijo preostalo tretjino – so sveto prepričane, da so ženske last očetov in mož, da morajo delati, kar jim ti rečejo, in morajo biti v glavnem tiho. Feministke niso grožnja moškim – to je zgolj teorija zarot. Samostojne, odločne, dejavne in glasne ženske so grožnja veri …

Misleče opice, delfini in svinje? Hinduizem in budizem sta na papirju do neke mere spoštljiva do velikih sesalcev. Krščanstvo in islam pa učita, da je narava na razpolago ljudem, ki lahko z njo delajo, kar hočejo. Mnenje narave same je nekaj tako nepojmljivega, da o tem ni možno niti razmišljati. Zato verniki samo neumno gledajo in hlastajo za zrakom, če jim omeniš pravice živali in dreves …

Vegetarijanci in vegani? Bog je sprejel Abelovo mesno daritev, Kajnove rastlinske pa ni niti povohal, zato je Kajn ubil Abela in postal odpadnik. Zaveza Mojzesa z bogom, ki velja za kristjane in muslimane, torej za več kot polovico človeštva, govori zgolj o živalih, katerih meso se sme ali ne sme jesti, nič pa o rastlinah. Kdor zavrača meso ali kakršnekoli hrano živalskega izvora, se izvzema iz božje volje in zaveze. Ste se kdaj spraševali, zakaj se mesojedi tako burno in nasilno vtikajo v vegetarijance ali vegane? Zdaj veste, zakaj se verniki tako burno in nasilno odzivajo na odpadnike …

A kdaj naletite na ljudi, ki govorijo neumnosti, in če jih dovolj dolgo poslušate, svoje lastne neumnosti izpodbijejo s še večjimi neumnostmi? To je verščina – jezik, ki so se ga naučili iz verskih knjig in pri verskih obredih. Če se z istimi ljudmi pogovarjate o nečem stvarnem, je tudi njihov jezik stvaren.

Imate težave z družbo, v kateri živite? Opažate, da ima ta družba težave sama s seboj? Da je vse skupaj neskončna lestvica več- in manjvrednih, za katere veljajo različna pravila, čeprav so na papirju samo ena? Da na vsakem koraku nekdo odloča namesto nas, kot da brez vodje ne znamo živeti, se dogovarjati in odgovorno opravljati svojega dela? … Kakor na nebu, tako na Zemlji! Vsemu vlada glavni bog. Ostali bogovi ali angeli, polbogovi ali svetniki vladajo posameznim oddelkom njegovega stvarstva. Svečeniki in vladarji – božji namestniki – vladajo ljudem. Ljudje vladajo ženskam in otrokom. Vsi skupaj vladamo vretenčarjem in drevesom. Nevretenčarji in ostala majhna bitja so izven lestvice – z njimi lahko vsak počne, kar hoče. Ustroj družbe – v našem primeru kapitalizem – je božje delo in je nedotakljiv. Onesnaženje, izumiranje vrst in podnebne spremembe so izven lestvice in so nepomembne … Če se hočemo znebiti vodij, ki težav ne rešujejo, ampak jih poglabljajo, se moramo najprej znebiti ver, ki težav ne rešujejo, ampak jih poglabljajo …

Zakaj storilci cvilijo, da so žrtve? Ker so se čutili prisiljene ohraniti božji red. Dobrodušen mož, ki ubije ženo, ker ga je zapustila … Ljubeč brat, ki ubije sestro, ker se je poročila iz ljubezni … Prijazni sosedje, ki so se odpovedali sinu in bratu, ker je gej … Verniki …

To igro se lahko igrate v nedogled. Če opazite uveljavljeno in razširjeno laž, nepravičnost, hudobijo in uničevalnost, boste njen izvor in temelj našli v veri. Če bi se človeštvo otreslo ver in jih poslalo na smetišče zgodovine, bi večina tega, kar nam greni življenja, izgubilo smisel. Bogastvo, nasilje in strah, ki niso v službi 'višjih' ciljev, bi izgubili veter v jadra … Načela, ki so sama sebi namen, nas ne bi več vezala, da se v imenu 'višjega' dobrega izogibamo sreči ali rinemo v nesrečo …

Vera je zgolj prstan na roki nevidnega demona, ki si vrti okoli prsta vplivneže, ki si vrtijo okoli prsta nasilneže, ki nas tepejo po prstih. Kot v »Gospodarju prstanov« smo, le da vere ni treba vreči v nek oddaljen vulkan, ampak jo lahko odvržemo kar tu. Preprosto je: nehaš se vesti, kot da bog je. Za večino ljudi se ne bi spremenilo skoraj nič, le včasih bi morali premisliti, preden bleknejo, pa več časa in denarja bi jim ostalo … Bi se pa na srednji rok spremenilo skoraj vse, kar nas bremeni – in to na bolje …

Vsi nadaljnji koraki bi bili otročje lahki. Ko bi bile razmere zrele, bi z referendumom prepovedali namerno javno laganje. Za razliko od znanstvenih dejstev so verske 'resnice' brez vernikov zgolj prazna lupina, ki se sesede pod lastno težo. Z eno potezo bi se rešili ne le svečenikov in njihovih blodenj, ampak tudi vladarjev, ki ne znajo odpreti ust, ne da bi izrekli laž, in raznoraznih gurujev, ki prodajajo tablete za hujšanje in brozge za razstrupljanje. V takšnem svetu bi bilo pa že luštno živeti, mar ne?

A glede na to, kako trdovratna je vera v ljudeh, bi bilo neprimerno lažje in hitreje peš in bos odnesti prstan na Kamčatko in ga vreči v žrelo najbolj zakotnega vulkana. Škoda, da je takšna rešitev možna le v bajki! Jaz bi šel, orki gor ali dol …