Ne prvič v zgodovini smo priče napihovanju borznega balona. Balon je izraz za pojav na borzah, ko borzni indeksi v daljšem časovnem obdobju začnejo močno rasti. Na borzah, kjer je velika večina transakcij tako ali tako špekulativnih, se pravzaprav ves čas vrstijo dvigi in padci vrednosti – na tej osnovi špekulanti služijo bajne vsote denarja. Balon pa običajno nastane, ko se v igro špekulantov vključijo tudi običajni ljudje – mali podjetniki in običajni državljani. Na borze jih zvabi evforija, ki jo poganjajo "čudežne" zgodbe ljudi, ki so čez noč obogateli.

Tulipanski balon

Enega prvih modernih borznih balonov so povzročili – tulipani. Med leti 1634 in 1637 se je na Nizozemskem odvijala prava evforija. Resda so bili tulipani, ki so malo pred tem prišli v Evropo, izjemno popularni, a v "igro" so se vključili špekulanti oziroma zaslužkarji in začeli trgovati s takrat povsem novimi terminskimi pogodbami (pogodbe o bodočem nakupu). "Cene so ponorele. Čebulice najdražjih tulipanov so stale več tisoč guldnov, kar je v današnjem denarju več deset tisoč evrov. Izučen obrtnik je tedaj letno zaslužil nekaj sto guldnov." (Monitor: Baloni zgodovine)

Na koncu evforije se je trg zlomil in veliko ljudi je obubožalo; vse kar so vložili v tulipane, so tudi izgubili. Kasneje je bilo podobnih borznih balonov še več, povzročili pa so manjše ali večje krize. Najbolj znan zlom borze po dolgotrajni rasti vrednostnih papirjev se je zgodil leta 1929 v ZDA; povzročil je veliko gospodarsko krizo, ki je bila eden od vzrokov za drugo svetovno vojno. V novejšem času pa poznamo gospodarski zlom leta 2007-2008, ki ga do neke mere občutimo še danes. Zlom je bil posledica dolgo rastočega nepremičninskega balona v ZDA.

Bitcoinski balon

In kot da se ničesar ne naučimo. Zgodba se vedno znova ponavlja. Tokrat je v središču dogajanja kriptovaluta bitcoin. Evforija rasti bitcoina je neverjetna, v enem letu je njegova cena zrasla za kar 1000 odstotkov (Market Insider). Zgodba zelo spominja na špekulacije s tulipani. Bitcoin spodbuja še pravo armado drugih kriptovalut, ki rastejo kot gobe po dežju. Pomemben dejavnik pa je tudi, da danes lahko vsakdo odpre račun na spletnih borznih trgih in enostavno služi – brez posrednikov.

Deloma pa rast virtualnih valut izhaja tudi iz stimulativnih ukrepov centralnih bank in držav, ki za reševanje koronakrize povečujejo finančno pomoč gospodarstvu in državljanom. In ta pomoč gre v veliki meri na borze ter povzroča velike rasti kriptuvalut in tudi drugih vrednostnih papirjev.

Energetsko potratni bitcoin

Le malokdo pa ob vsem tem pomisli, da je za vzdrževanje bitcoina (tako imenovano rudarjenje) potrebno veliko električne energije in računalniških zmogljivosti. Po zadnjih podatkih je za obstoj bitcoina potrebno toliko energije kot jo letno porabi celotna Argentina, ki ima 45 milijonov prebivalcev, oziroma 121,36 teravatnih ur (TWh) (Bitcoin consumes 'more electricity than Argentina'). Za primerjavo: TEŠ 6 proizvede letno dobre 3 teravatne ure na leto, jedrska elektrarna Krško pa okoli 6. Torej, če imate opravka z bitcoini, ste posredno tudi velik potrošnik električne energije in pomembno pripomorete h globalnemu segrevanju planeta.

Znani ekonomist Jeffrey Sachs je pred kratkim zelo nazorno opisal vso nesmiselnost bitcoina in drugih kriptovalut: "Pri rudarjenju z bitcoini gre za neverjetno izgubo resursov, za to so potrebne ogromne količine električne energije brez neke širše vrednosti za družbo. Vsaj sam je ne vidim. Še pomembneje je naslednje: bitcoin lahko doseže trilijon dolarjev tržne kapitalizacije, kar se meni zdi podobno ponarejanju. Od kod ta vrednost? Prihaja od vseh nas, ki imamo dolarje, evre in druge valute, ker je nekdo, nekaj, kar nima nobene vrednosti, razglasil, da jo ima. In ker na finančnih trgih obstajajo mehanizmi, ki ustvarjajo mehurčke in dajejo vrednost v dolarjih in evrih v zameno za, bom rekel, navaden zrak." (Bidnove milijarde bodo šle tudi v špekulativne naložbe)

Čeprav ne znamo napovedovati prihodnosti, pa vendar lahko z veliko gotovostjo rečemo: zlom kriptovalut je skorajda neizbežen in zelo veliko ljudi bo izgubilo svoj vloženi denar. Zgodovina nas uči, da preprosto ne more biti drugače. Ta zlom pa zaradi svojega obsega lahko sproži verižno reakcijo in povzroči novo gospodarsko krizo.

Konec špekuliranja

Marsikdo bo rekel, da je borzno špekuliranje samo neškodljiv in enostaven način služenja denarja. A v ekonomiji ni nič zastonj. Če na eni strani nekdo "samodejno" služi, ne da bi mu bilo treba "s prstom migniti", pa to na drugi strani pomeni, da nekdo izgublja. Vsak "prislužen" evro na borzi pomeni, da je nekdo nekje drugje ostal brez. Čeprav tega ne moremo neposredno videti, pa se kopičenje bogastva na eni strani vedno izkaže kot povečanje revščine na drugi. Ali povedano drugače: s špekuliranjem na borzi pripomorete k poglabljanju svetovne revščine.

Zato bi morali ta krivičen sistem odpraviti ali vsaj regulirati. Kar bi bilo skrajno preprosto – z obdavčenjem! Namreč, vse na svetu je obdavčeno; hrana, voda, učni pripomočki, zdravila itd., medtem ko borzne transakcije niso. Zakaj? Ker je to mehanizem za enostavno bogatenje bogatih. Zakaj morajo revni plačati davek na hrano, medtem ko transakcije na borzah sploh niso obdavčene? Države to vedo, a si glede tega ne upajo ukrepati, ker bi "prizadeli" najbogatejše.

Finančni sistem, ki je utemeljen na špekuliranju, povzroča neprestane krize, revščino, družbeno nestabilnost in uničevanje okolja. V pravičnem sistemu bi morale biti na prvem mestu osnovne dobrine, ki bi bile na voljo vsem ljudem. Zato potrebujemo ekonomijo delitve, da bomo končno zaživeli v pravičnem, mirnem in varnem svetu.