Kot jara kača se vleče zgodba o korupciji javnih sredstev FIHO in z njimi povezanimi t.i. invalidski mafiji. Povprečno se na leto razdeli med 18 in 20 miljonov eur; kar invalidi v javnosti predstavljajo še vedno kot nezadostno. V FIHO je bilo denarja vedno preveč, prav zato je boljno polje številni »kvazi-humanitarcev, dobrodelnežev, invalidskih povzpetnikov in karjaristov« zelo kruto in neizprosno.

Praktično že 25 let opozarjamo na krajo namenskih javnih sredstev, ki so izzuzeta iz proračuna RS[1]. Cel »gnili sistem« smo natanko opisali v knjigi Invalidski »Catch The Cash«, bez kakršnegakloi odziva pristojnih odgovornih institucij.

S pretvezo financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij, kljub številnim konkretnim dokazom, opozarjanja Računskega sodišča RS, večkratnih opozoril KPK, sklepom palamentarnih odborov DZ, nenazadnje tudi razkritih medijskih škandalov, se v tej državi, predvsem zaradi oportunističnih politikov in odločevalcev, nič ne zgodi. »Invalidi« so občutljiva politična tema. Nekakšna »človeška podskupina s posebnimi potrebami«, saj že sami po sebi vzbujajo usmiljenje ter sočutje, čeprav to nikakor ni utemeljeno, kaj šele upravičeno.  Veljajo namreč kot ubogi in zato se jim tolerira tudi morebitni kriminal ter krajo.

V tem kontekstu je direktor FIHO Vladimir Kukavica, ki je poizkušal uveljaviti načrt intregritete pripravljen s strani KPK, naletel na minsko polje samih invalidov in njihovih pajdašev. S strani predstavnikov invalidskih organizacij znotraj Sveta FIHO je bil takšen poskus vzpostavitve transparentnosti in zakonitosti predstavljen kot pravi kriminal, saj bi s tem bili prikrajšani za številne privilegije in (ne)namenska sredstva. Navadli so se (ali bolje, ste jih), da jim vse to avtomatično pripada, po nekakšni naravni, zgodovinski poti, ki ne pozna transparentnosti, se požvižga na kolizijo interesov ter zanje običajni zakoni ne veljajo. »Nič o invalidih, brez invalidov!«; naj stane, kar stane. Z vsemi topovi so direktorja skušali diskriminirati in mu onemogočiti, da bi zakonito izvajal svojo funkcijo. To jim je končno tudi uspelo, saj je podal svojo odstopno izjavo in od vsega šikaniranja, groženj in pritiskov pristal na bolniški.

To, da je odpustil Bredo Oman, poslovno sekretarko že od leta 1996, ko je ugotovil, da na svojo funkcijo nima nobene strokovne izobrazbe, a ima kar 49. plačilni razred. Še več, na podobnem mestu je bila zaposlena tudi njena hčerka, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo in obe sta si vpisovale delovne ure (nagrade in krizne dodatke, dodatno pokojninsko zavarovanje), kljub temu, da nista bile na delu. FIHO je očitno z leti postal »družinsko podjetje« Omanovih. Začelo se je leta 2013, ko FIHO prvič predstavi in drago plačal t.i. spletno aplikacijo za prijavo na razpis. Takrat so Peter Tomažič, Štefan Kušar in Boris Šustaršič za to aplikacijo oblikovali »kriterije in merila« (pri tem je bilo veliko arbitrarnih točkovanj, ki so omogočala končne rezultate kot so si jih želeli prav oni sami). To velja še danes. Aplikacijo je po naročilu izdelalo podjetje It Group, za katerim stoji Božo Oman, drugi mož Brede Oman in opravlja storitve za Fundacijo. Podatki na Erarju (aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji) pa zgovorno pričajo, da je to podjetje zgolj v zadnjih petih letih s strani FIHO prejelo 231.338,10 evrov. Pri vsem skupaj je prav bizarno, da ima podjetje IT Group precej neugledno spletno stran in edini kontakt pa je elektronski naslov.

V prvi polovici 2019 smo v upanju, da naredimo premik v smeri iskanja odgovornih oseb znotraj FIHO podali tudi kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. V njej smo podrobno opisali »modus operandi« korupcije FIHO in z njo povezanih akterjev, predvsem iz vrst predstavnikov invalidskih organizacij oz. svetnikov v FIHO. Naj poudarimo, da zgolj nekaj od njih dejansko do obisti obvlada in razume sistem  točkovanja in prilagajanja, da se številka izzide za posamezne organizacije. Tako bolj ali manj dobijo zahtevano ali željeno vsoto, seveda ne glede na kakovost in količino storitev oz. prgramov, ki jih izvajajo za svojo ciljno skupino, uporabnike. 15.9.2020 smo na podlagi preiskave suma storitve kaznivega dejanja v zadevi glede ocenjevanja in priprave predlogov za razporeditev sredstev FIHO, dne 18.2.2020 na okrožno tožilstvo v Ljubljani v skladu z 10. odstavkom 184. člena Zakona o kazenskem postopku podali poročilo št. D3472320/K1941649. »Zadeva je v fazi predkazenskega postopka, odločitev o utemeljenosti zahteve za uvedbo kazenskega postopka oziroma utemeljenosti zaključka policistov, da v zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, pa še ni bila sprejeta«, so nam odgovorila na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in dodali, da so jo dopolnili tudi s Poročilom o sistemskih korupcijskih tveganjih postopka razdeljevanja sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in v njem identificirala številna tveganja.

Višek celotne farse vseh fars pa je dejstvo, da je najbolj koruptivno osumljena odgovorna oseba Mirjam Kanalec, ki je bila na pobudo KPK tudi v Svetu FIHO razrešena kot predsednica Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam, s strani istih svetnikov, ki so jo sedaj imenovali za predsednico Sveta FIHO! Nihče se temu ne čudi, še huje, le redki si upajo temu oprekati, dobila je 11 od 23 glasov.

Tako je korupcija znotraj FIHO še naprej legalizirana in zagotovljena, še nekaj časa jim nihče ne bo mogel nič oporekati ali očitati. Sedaj si morejo le poiskati ustreznega direktorja, ki jim bo zagotovil, da se še dolgo nič ne bo spremenilo; zakaj bi se, ko pa vse tako lepo štima.