V teh turobnih časih je težko razmišljati o prihodnosti. Zdi se, da je zelo črna. Nekaterim pa se morda zdi, kot da je sploh ni. Ujeti smo v začaran krog epidemije, ukrepov, ekonomske in družbene krize. Vsa ta nevarna "koronska mešanica" je razkrila številne slabosti naših družb, ki izvirajo iz preteklosti. Pandemija je pokazala, kako problematična je velika ekonomska neenakost in kako globoka je ločenost med ljudmi. Revni ljudje seveda zdaj trpijo še bolj kot prej, razkol v družbi pa se je poglobil do skoraj neobladljivih razsežnosti. In ta dva trenda sta prisotna v skorajda vseh svetovnih državah in tudi med njimi.

Ekonomska neenakost in družbena ločenost

Ključna problema današnjih družb oziroma celotnega človeštva sta globoka ekonomska neenakost in družbena ločenost – na vseh nivojih, od lokalnih do globalne. Ekonomska neenakost se kaže kot obsežna revščina na eni strani in velikansko bogastvo družbenih elit na drugi. Iz tega izhaja tudi ločevanje znotraj družbenih skupnosti, ki ima za posledico skorajda popolno odsotnost sodelovanja in reševanja nakopičenih problemov človeštva.

A to ni edini vzrok, za družbeno ločenost je krivo tudi slepo oklepanje starih "izmov", ki še vedno ločujejo družbene skupnosti na "naše in vaše", pa naj gre za področje politike, religije, kulture, jezika itd. Kako zaceliti rane ekonomske neenakosti in družbenega ločevanja, da se končno premaknemo iz slepe ulice različnih kriz, ki hromijo celotno človeštvo?

Eno človeštvo in ekonomija delitve

Si lahko zamislimo enost človeštva? Verjetno se ni težko strinjati, da smo vsi ljudje na Zemlji, trenutno nas je 7,8 milijarde, pripadniki ene velike skupine oziroma Eno človeštvo. Navidezno preprosta ugotovitev, ki pa ima daljnosežne posledice. Če bi se zares najprej smatrali za člane velike človeške družine, potem bi v drugih ljudeh videli – sebi enake.

Seveda je prav tako res, da smo hkrati tudi pripadniki različnih narodov, držav, religij, kultur, prepričanj, da imamo različne odtenke kože in tako naprej. Pa smo zmožni, da vso to raznolikost spoštujemo in priznamo drugim pravico do drugačnosti? Torej, da vse druge, ne glede na njihovo poreklo, videz, pripadnost itd., vidimo kot ljudi, kot člane naše velike skupne družine – človeštva. To je Eno človeštvo.

Iz tega razumevanja pa moramo izpeljati tudi naša dejanja. Ne moremo reči, da smo Eno človeštvo, tako rekoč bratje in sestre, potem pa dopustimo, da stotine milijonov soljudi umira zaradi lakote ter skrajne revščine in to v svetu, kjer je vsega dovolj. To preprosto ne gre skupaj.

Če zares razumemo, kaj je Eno človeštvo, potem bomo poskrbeli za vse druge ljudi kot za svoje družinske člane. Ne bomo jih poskusili spremeniti, da bi bili takšni kot mi, pač pa bomo z njimi delili dobrine, tako da bo sleherni Zemljan lahko živel dostojno in v blaginji - prav tako, kot si želimo zase in za svoje (ožje) družinske člane.

Eno človeštvo torej pomeni, da vsakomur priznamo njegovo različnost, ga spoštujemo in cenimo ter poskrbimo, da živi v blaginji. Zato je ekonomija delitve način skupnega bivanja, kjer nihče ne trpi pomanjkanja in kjer nihče ni manjvreden. Eno človeštvo in ekonomija delitve sta zato pot v prihodnost. Boljšo prihodnost.