{facebook http://za-misli.si/images/u.jpg}

Nisem neki jaz mučenec,

ne počutim se tako,

niti sem v ledeni ribnik pripravljen skočiti,

ali svojo “vero” zatajiti.

Človek sem,

v moškem telesu,

kot vse,

muči le življenje me,

nenehne odločitve,

napake, porazi,

pohvale,

katere definirajo me.

Za skupno dobro,

pripravljen zraven sem stopiti,

do neke mere vse podpreti,

dokler so dani pogoji,

dokler pravi so obeti,

a kot štirideset vojakov,

takrat,

ki svojo pot so zaključili,

v ledenem so jezeru jih utopili,

nato na grmadi jih zažgali.....,

na tako se pot ne grem podati,

ni je vere močne take,

da bi storil njihove korake.

Praznik ostaja,

dvom v meni pa se poraja,

naj sedaj te slive pojem,

jih skuham v čaj,

naj se sprašujem zakaj,

zakaj se res nekaterim,

....samo da preverim,

ja, mučeništvo se še dogaja,

in sliva na trnju to simbolizira,

in taka je manira,

na ta dan nas žene razvajajo,

vsaj tiste,

ki kaj za dan žena dobile so.

Uroš Sedej - Eli