Naj na začetku povem, da se v marsičem ne strinjam z vladnimi  odločitvami, da ne spoštujem večine poslancev in njhovega vodje. Njihove odločitve so premalo demokratične in niso vir stroke. Iz vseh por vlade in njenih služb veje smrad po pokvarjeni človečnosti in njihove odločitve so skregane z demokratičnimi standardi. V Sloveniji se čuti strah in negotovost in Slovenci izgubljajo razum, kar se kaže na mirnih protestih in jeznih obrazih na ulicah mest.

Ali je to tisto, kar bi nas moralo skrbeti?

Premalo se zavedamo nevidne smrti, ki z dneva v dan ubija človeška življenja in najraje tiste, ki so že tako bolni in ne močni. Premalo se zavedamo, da smo v naslednjih dneh lahko na vrsti tudi mi, družina, prijatelji … Grozno.

»Ne bojmo se smrti, kar bo, pa bo!« kričijo korajžneži brez mask na obrazu, ki se zavedajo te izrečene laži, zavedajo se strahu, ki jim počasi razjeda pogum in samozavest, zavedajo se, da zavestno lažejo samemu sebi – v resnici pa so v njih sile, ki kričijo, da še nočejo umreti, nočejo, da umrejo njihovi najbližji, resnično nočejo, da je človeštvo na poti uničenja.

In kaj se v resnici dogaja okoli nas'

Radi bi, da gredo otroci v šole, da se odprejo storitvene dejavnosti, radi bi se smučali, zabavali, pili kavico … in ne nosili mask. Kje je naša odgovornost, kje je naša zavest, da ne omenjam človečnosti? Covid ni težava posameznika, covid je družbeno zlo s svetovnimi razsežnostmi, z njim se spopadajo ljudstva na vseh kontinentih.

Ljudje, kje vam je pamet? Ne dovolimo, da se zgodi grozljiv konec človeštva!