Običajnemu posamezniku je težko razumeti dogajanje na borzah. Vsak dan se na borzah vrednostnih papirjev pretakajo milijarde in milijarde dolarjev, evrov, jenov in drugih valut. Čeprav gre uradno za investiranje, torej vlaganje v podjetja, banke in druge institucije, pa je velika večina borznih poslov povsem špekulativne narave. Kar z drugimi besedami pomeni kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev z izključnim namenom zaslužka. Na prvi pogled to sicer ni sporno, a v resnici borze močno vplivajo na vsakdanje življenje velike večine človeštva.

Denar, ki kroži na borzah, in v resnici gre za nepredstavljivo visoke vsote, je bil v prvi vrsti ustvarjen za ekonomsko življenje družbe. Denar v osnovi služi kot pripomoček za kroženje dobrin, plačevanje dela, storitev, skratka da lahko zadovoljujemo svoje potrebe in da družba lahko sploh deluje. Ekonomija je podlaga sleherne družbene skupnosti – od družine do države in sveta kot celote.

Borze pa velik del tega denarja »posrkajo« za povsem neproduktivne špekulacije, zato morajo države ves čas povečevati količino denarja v obtoku, da ekonomija sploh lahko funkcionira. Revnejše države so revne predvsem zato, ker denar do njih skorajda ne pride.

Načeloma ima dostop do borz vsakdo in slehernik bi teoretično lahko obogatel. Vendar to preprosto ne drži. Veliki borzni igralci (hedge skladi, velike banke in super bogataši) z velikimi vsotami denarja, vrhunsko tehnologijo in s svojim ekonomskim ter političnim vplivom z lahkoto manipulirajo na borzah ter tako služijo bajne denarne vrednosti. V tem smislu so borze mehanizem za kopičenje bogastva v rokah peščice super bogatih, medtem ko večina globalnega prebivalstva tone v vse večjo revščino. Koronakriza je te procese le še pospešila.

Zdaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Mali vlagatelji, predvsem mladi, so se s pomočjo interneta oziroma družabnih omrežij združili in velike borzne igralce močno udarile z njihovim lastnim orožjem – z borznimi manipulacijami.

Zgodba gre približno takole. Veliki finančni (hedge) skladi stavijo na padec nekega podjetja po načinu »prodaja na kratko«. S padcem vrednosti delnic podjetja ti skladi veliko zaslužijo. Zdaj pa so jim združeni mali vlagatelji nastavili past. S povečanim zanimanjem (kupovanjem delnic) so dvignili ceno »napadenega« podjetja in velikim skladom povzročili velikanske izgube. (Več o dogajanju na borzah v članku Ko mladi špekulanti starim mačkonom ustvarijo milijardne izgube).

Gre za kombinacijo zaslužkarstva in maščevanje velikim borznim igralcem, ki dobesedno brez dela ustvarjajo ogromno bogastva in povzročajo ogromno trpljenja v družbi. Na borzah torej zdaj poteka nekakšen upor malih ljudi. Revolucija se je iz newyorškega borznega parketa že preselila tudi v Indijo, na Kitajsko in tudi drugam.

Izida tega dogajanja nihče ne pozna oziroma ga ne upa napovedati. Bodisi bo prišlo do zakonskih sprememb v delovanju borz bodisi se bo zgodil velik borzni zlom.

Vsekakor pa je čas, da se borzni sistem, ki je glavni »motor« velike globalne neenakosti in ki »poganja« lakoto, revščino, migracije, uničevanje okolja, nezaposlenost in družbene nemire, zaustavi. Potrebujemo pravičnejšo in enakopravnejšo ekonomijo, ki bo služila ljudem in planetu, ne pa samo najbogatejšim.