27. decembra se je prvič v zgodovini EU zgodil t.i. “vaccine day”, in sicer enotni začetek cepljenja proti Covid-19 v vseh državah članicah EU. Tudi v Sloveniji smo tega dne prejeli prvo pošiljko cepiv in na vrsti za cepljenje so bili najprej zdravstveni delavci, delavci v domovih za starejše občane (DSO) ter stanovalci DSO. To pomembno dejstvo se je pri nas zelo plaho izpostavilo; ali bolje, o tem govorijo zgolj osebe medicinske stroke, pomembni dr. medicine ter drugi iz bližnjih strok oz. epidemiologi. Vse lepo in prav, a »kampanija« v prid temu bi morala biti bolj splošna in glasna; podprta s številnimi drugimi v javnosti znanimi glasovi, vzorniki, vplivneži.

Ne gre spregledati tudi dejstva, da je to cepivo brezplačno in se bo enakopravno delilo glede na prioritetne skupine. A ker vse temelji na svobodni odločitvi posameznika, je potrebno informirati ter motivirati ljudi, da se za to odločijo. Morda politiki res niso najboljši nosilci verodostojnosti, a npr. intelektualci, glasbeniki, igralci, kulturniki in drugi „influencarji” bi se lahko izpostavili in zastavili svojo besedo v prid temu, da dosežemo kar največjo čredno imunost in se končno rešimo tega hudiča.

Svobodna odločitev posameznikov pa pogosto temelji zgolj na egoističnem principu, individualizmu in po domače povedano skrbi za lastno rit, brez odgovornosti, občutka dolžnosti do drugih in za druge.

Pričakovala bi, da bi o pomembnosti cepljenja govorile tudi »najvišje avtoritete« v državi; predstavniki ali predsedniki vseh političnih opcij. To bi bil namreč močan znak minimalnega skupnega stališča o tem, kako premagati obstoječo epidemiološko krizo, ki nas hromi in je večplastna in kompleksna, ter kot kaže bo imela še dolgotrajne posledice.

A žal se tukaj »epidemija« in »kriza« s pridom uporablja bolj ali manj neuspešno zgolj kot bojno polje političnih in ideoloških igric boja za prestol(čk)e. Zblojena t.i. KUL koalicija ima v teh časih en in edini cilj, zrušiti vlado Janeza Janše, tako da so očitno izgubili tudi občutek za preprosto seštevanje. Janezu Janši pripisujejo dobesedno nadnaravne zmogljivosti in krivdo za neobvladovanje epidemije in nas pri tem prepričujejo, da bo pod vlado Karla Erjavca preprosto vse drugače in čudežno bolje. Ne morem verjeti, da so dejansko prišli  časi, ko se kot zaprisežena svobodomiselna levičarka in feministka raje odločim, da še nekaj mesecev vlada Janez Janša.

Predsednik republike bi npr. v svojem novoletnem nagovoru lahko globoko priporočil, da se za cepljenje odloči kar največje število državljank in državljanov. Iz preproste odgovornosti in dolžnosti do sočloveka, kot oblika solidarnosti, hkrati pa pravica in dolžnost do samega sebe. Lahko bi se slikal ali twitnil kakšnega od njegovih bizarnih umotvorov. Bi se vsaj nasmejali in bi s tem širili dobro voljo in pozitivno sporočilo, ki je v teh časih vsem več kot dobrodošlo. Nenazadnje je to tudi njegova dolžnost, saj je veliko njegovega običajnega dela v tem obdobju zamrznjeno.

Ali kot je dejal, zame najbolj cool svetovna avtoriteta, papež Frančišek, ki je pozval k cepljenju proti covidu-19, kot etičnemu dejanju. »Kajti tisto, kar ogrožamo, je naše zdravje, naše življenje, pa tudi življenje drugih. Nasprotovanje cepivu proti covidu-19 je označil za “samomorilno zanikanje”.