{facebook http://za-misli.si/images/1.png}

Intervju z Brankom Delcottom o njegovi knjigi Sveti labirinti zla

Branko Delcott je star 88 let. Je član KPD Komunist in sodelavec glasila Rdeči veter. Njegova knjiga, Sveti labirinti zla je njegov knjižni prvenec in je njegovo življensko delo. V vsem svojem življenju se je boril proti anomalijam Katoliške cerkve, vzorno zapisoval spoznanja, bral in preučeval knjige  in nastal je zbornik njegovih zapisov, ki je temelj predstavljene knjige, ki je nastala na podlagi pobude Podobnika, urednika Rdečega vetra, ki je uredil zapiske in v dogovoru z avtorjem  postoril vse, da je knjiga izšla.

                                                                     Branko Delcott

Intervju:

Ob branju vaše knjige sem se zgražal nad vsemi anomalijami Katoliške cerkve, ki so vezane na njen zgodovinski razvoj, katerega temelja sta bila množično pridobivanje novih vernikov in vzgoja. Napisali ste knjigo Sveti labirinti zla. Kaj vas je vodilo k pisanju?

Delcott: Da sem začel pisati o religijah in anomalijah, ki so se in se dogajajo v božjih hramih, me je spodbudila kandidatka za predsednico države leta 2017, gospa Angelca Likovič, ko sem jo gledal na televiziji, kako maha s Svetim pismom in kliče Boga na pomoč. To njeno sprijeno ravnanje in izkoriščanje verskih simbolov za pridobivanje glasov me je zelo razjezilo in hkrati spodbudilo k pisanju z namenom, da Slovencem povem več o izprijenosti Cerkve in njenih dušnih pastirjev. Že takrat sem imel v mislih milijone mrtvih, katerih smrt je katoliška cerkev povzročila zaradi pokristjanjevanja, grabljenja premoženja … V mislih sem imel na tisoče otrok, ki so jih zlorabljali duhovniki in najvišji predstavniki Cerkve, inkvizicijo z vsemi strašnimi mučenji nedolžnih ljudi, čarovništvo in nešteto žensk, ki so zgorele na grmadah in še veliko drugih kriminalnih dejanj, ki so bila storjena v imenu Boga in Kristusa, v skladu z načeli Svetega pisma.

Porajale so se mi misli o religijah, zato sem začel pisati, beležiti razmišljanja in nastajale so vsebine z zanimivo tematiko. Veliko sem se oglašal v medijih in v Pismih bralcev pisal o svojih razmišljanjih, o Bibliji in anomalijah Cerkve.

Koliko grdih dejanj, besed, misli se plete okoli Cerkve: Ali so to resnice ali laži?

Delcott: V knjigi Sveti labirinti zla sem skušal prikazati, kaj vse je Cerkev skozi njeno zgodovino obstoja počela v imenu vere. Pišem o pedofiliji ali spolni zlorabi otrok, prostituciji kot vir dohodka, inkviziciji z najbolj podlimi in zverinskimi metodami pridobivanja zaželenega priznanja, o čarovništvu kot iskanju »grešnih kozlov« za ustrahovanje vernikov, ubijanju in moriji narodov zaradi prisilnega pokristjanjevanja in ne nazadnje o nezakonitem pridobivanju premoženja s kriminalnimi dejanji – s telesnim pohabljanjem, mučenjem, umori in tudi z genocidom! Knjiga se bere kot kriminalka, saj so v njej opisani dogodki, ki imajo vse elemente različnih nasilniških in premoženjskih deliktov. Storilci so znane osebe: papeži in najvišji predstavniki Cerkve, škofje in župniki – dušni pastirji na vseh kontinentih sveta. Zlo so počeli med črnci v Afriki, Indijanci v Ameriki, Kitajci in ljudstvi širom Evrope, vsepovsod na planetu Zemlja.

Človek se upravičeno vpraša, kako se je lahko toliko zla dogajalo v imenu vere, v imenu Boga?

Delcott: Ljudje se ne zavedajo vseh teh grdobij Cerkve, ker so njihove misli preveč obremenjene z vsakdanjostjo, z dnevnimi dogodki in vsemi obveznostmi, ki jih imajo … Nikoli nimajo časa in verjetno tudi potrebe, da bi se poglabljali v cerkveno zlo, njeno zgodovino in njeno filozofijo … Žal pa je tako, da je Cerkev za večino ljudi sveta in pravična »hiša«, saj vendar deluje v imenu Boga. Ljudje se premalo zavedajo pomena Vatikana, ki je s svojimi zločinskimi nameni bil in je še vedno tvorec vseh anomalij v Rimokatoliški cerkvi.

Posvečeni cerkveni predstavniki so počeli grozote, hujše od vojn; preganjali so čarovnice in jih mučili na najbolj okrutnih mučilnih napravah z namenom, da od njih izsilijo priznanja; organizirali in vodili so prostitucijo; izvajali so spolna nasilja nad obema spoloma in izvajali so pedofilijo, najbolj okrutna spolna dejanja, storjena nad otroki; nagrabili so velike količine zlata, s katerim so okrasili svoja svetišča … Največkrat so si s prevarami in goljufijami prisvojili premoženje neposlušnih vernikov: zaplenili so gozdove in zemljišča, celotna kmečka gospodarstva, razne pomembne objekte ... In to vse so počeli samo zaradi širjenja vere in pridobivanja bogastva.

Kakšen odnos ima katoliška vera do osnovnih človekovih pravicah?

Delcott: Religije in razne religijske sekte, ki se kar naprej pojavljajo po svetu in tudi pri nas v Sloveniji, kjer jih je že okrog petdeset, pomenijo veliko duhovno torturo nad ljudmi. Prizadeti so najbolj naivni, malo izobraženi in bogaboječi posamezniki. To torturo religijski zlobneži še dodatno podkrepljujejo in jo v javnosti širijo z zastrašujočimi zlimi grožnjami o božjem kaznovanju. Vse to pa je v interesu popolne cerkvene oblasti nad ljudmi in materialnega izkoriščanja vernikov. Je banalno početje, ki pa ima žal zadovoljiv uspeh le za cerkveno blagajno in temu žal ni videti konca.

Biblijska določila izvirajo iz zaostalega mračnjaštva, okrepljena so z nasilništvom, ustrahovanjem in mučenjem svojih žrtev, posledično pa z dokazljivimi okrutnimi dejanji, izvirajočimi iz njenih groženj. Ta mnoga določila so v hudem nasprotju z osnovnimi človekovimi pravicami, njegovim dostojanstvom in so tudi v nasprotju z vsemi ustavami demokratičnih držav na svetu. Kaj je človeštvo doživljalo in kaj so mnoge žrtve prestajale, je razvidno iz zgodovine Cerkve, ki je polna krvi, zlasti v času renesanse, od leta 1400 do 1600.

Nekateri bralci vas bodo obsojali in vam očitali ateizem …

Delcott: Magister Ivan Ketiš je zapisal: Religija je oblika ideologije s fantazijsko vsebino in s popačenim odsevom realnosti.

Nisem sovražnik vere in na nek način spoštujem božje zapovedi, ki imajo v svojih osnovah moralna načela in so priznane družbene norme, na podlagi katerih deluje zdrava človeška družba. Ne spoštujem Biblije in vseh tistih duhovnikov, ki skušajo ljudem vsiljevati cerkvena načela, vezana na vsa nasilna dejanja, ki jih je Cerkev počela skozi zgodovino. Vera mi je tuja, ker nočem biti suženj nekakšnih božjih pravil, ki nimajo povezave z naravnimi zakoni. Spoštujem NARAVO in v njej vidim svojo pot v času, ki mi je dodeljen.

Današnja družba potrebuje zdravega človeka, ne pa prestrašenega vernika, ki verjame v cerkvene dogme. Potrebujemo ljudi, ki jim lahko zaupamo, in ki jim je versko suženjstvo tuje.

Menim, da je katoliška vera na robu preživetja in prav je tako. Žal pa obstajajo tudi druge vere, ki ogrožajo naša življenja in življenje vsega živega na planetu Zemlja. Filozof in soustanovitelj marxizma Ludwig Feuerbach, je v eni od svojih knjig zapisal: »Človek mora opustiti krščanstvo, šele potem bo zares človek«.

V knjigi ste se dotaknili tudi cerkvenega bogastva …

Delcott: Bogastvo, bogastvo ... Na svetu je huda kriza. Ljudje izgubljajo službe, podjetja propadajo, države se zadolžujejo, da bi omilile posledice krize. Sedaj nas pesti še epidemija. Revščina se veča, število lačnih že presega milijardo, milijoni umirajo zaradi lakote. Po drugi strani pa je vedno več ekstremno bogatih. Globalizacija revščine narašča, lokalizacija bogastva tudi, bankirji in menedžerji si delijo mastne plače, dobički multinacionalk se bolj ali manj večajo. Med multinacionalkami ima posebno mesto Cerkev, predvsem katoliška. Čeprav je večina njenih članov vedno bolj revna, pa celotno cerkveno premoženje znaša več kot tisoč milijard evrov. Če pa vzamemo v račun še premoženje cerkvenih članov, katero po nauku Cerkve tudi pripada njej oziroma katoliškemu bogu, pa je številka mnogo večja. Podobno je tudi v Sloveniji, saj je Katoliška cerkev tudi tu zelo bogata. Sama ali preko svojih organizacij poseduje deset tisoče hektarjev zemlje, predvsem gozdov, tisoče in tisoče nepremičnin. Čeprav je zelo bogata, ji Republika Slovenija vsako leto izplača še na desetine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja v obliki neposrednih finančnih sredstev ali pa kot davčne olajšave. Ljudstvo je vse revnejše, država pa financira neizmerno bogato Cerkev. V čigavo korist potem dela država?

Že od nekdaj si Cerkev prizadeva za uvedbo verouka v slovenske šole. Kako si duhovščina drzne ljudem vsiljevati nekaj, kar je popolnoma nedokazljivo?

Septembra leta 2002 je bil v Večeru objavljen članek v odgovor poslancem državnega zbora in Janezu Drobniču kot enemu od govornikov, kjer se je odvijala razprava glede uvedbe verouka v naše šole. V tej razpravi smo neverujoči doživeli posebno zmerjanje in žalitve, češ da smo kot taki agresivni ateisti. Sprašujemo se, kam vodi takšna stigmatizacija nas, miroljubnih ateistov, ki nas tudi barva kože ne moti in nismo do nikogar agresivni ali napadalni. Takšni, neutemeljeni in lažni očitki vodijo le k še večjemu razdoru, že tako maloštevilnega slovenskega naroda.

Še noben ateist ni nikogar umoril v imenu ateizma, še manj pa, da bi ateisti sežigali žive ljudi na grmadah. Takšna sramotna dejanja je s polno mero agresije stoletja izvajala »presveta« Rimskokatoliška cerkev in danes bi naj imela s svojim pedofilskim vedenjem še popolno oblast nad našimi otroki! To je za nas, ki drugače razmišljamo, popolna grozljivka. Neverujoči v Boga smo na udaru klera zato, ker javnost seznanjamo o preteklem in sedanjem vatikanskem zlu, ki so ga in ga še danes složno izvajajo njegovi podložniki nad neukimi in ustrahovanimi občani.

Kaj pa se dogaja v Sloveniji?

Znano je, da je v našem parlamentu več cerkvenih podrepnikov, ki so prepričani, da bodo po smrti deležni vseh mogočih božjih radosti. Prilizujejo se tistim, v katere sami verujejo. To je intelektualna mizerija!

Ateisti smo agresivni zato, ker razkrivamo resnico. Cerkvena kasta ima nakopičene raznovrstne laži, ki jih za enkrat še nihče v veliki meri ne ogroža, saj ima na svoji strani še večje lažnivce, ki ji s svojo oportunostjo takoj priskočijo v bran z novo izmišljenimi lažmi.

Kaj menite o Bibliji, sveti knjigi, ki že 3000 let vpliva na ljudi, vseh narodov in ras, vpliva na njihove religiozne poglede, rituale in daje praktične smernice glede morale in reševanja problemov zločinov, lakote in še kaj?

Delcott: Ko človek prebere le nekaj strani Biblije takoj spozna, da je Biblija hiša iz kart, polna nespametnosti, protislovij, absurdov, nemogočih ter neresničnih pravljic in osladnih izmišljotin. V Večeru sem v pismih bralcev napisal, da sem Biblijo kmalu prenehal prebirati, da ne bi postal prav tak idiot, kot so bili tisti, ki so Biblijo pisali.

Biblija je polna izjemno nemoralne, surove, k nasilju in drugim hudim zločinom spodbujajoče vsebine. Bralci, posebej pa mladostniki, so lahko zaradi sprejemanja biblijskih sporočil zapeljani k nasilju, zločinom in raznim drugim kaznivim dejanjem. Pisci Biblije so ustvarili boga vojne, ki brezobzirno ukazuje osvajalne pohode (križarske vojne) ter poziva k morjenju, pobijanju drugače mislečih, plenjenju in posiljevanju. Papeži so bili stoletja na vrhu tega morilskega sistema, ki so ga izvajali v imenu Boga in Kristusa kralja. Ta dejanja so moralni in nekoč bodo tudi fizični poraz te zavajajoče in lažne religije. To pa se bo zgodilo takrat, ko bomo vsi ljudje spoznali, da je religija po Kristusu Gospodu farizejska.

Še veliko je snovi, ki bi jo bilo vredno obdelati v tem razgovoru in kaj bi še želeli še povedati?

Še enkrat bi rad poudaril, da moja knjiga ni sovražni zapis o veri in Cerkvi, ta knjiga je moja resnica, ki sem jo črpal iz knjig priznanih avtorjev in z  spremljanjem medijevjev, ki so se veliko ukvarjali s tovrstno tematiko.

Ko sem začel prebirati in beležiti nova spoznanja o veri sem se zavedal, da moram svoja spoznanja posredovati vernikom in nevernikom z namenom, da razmislijo in se odločijo o novih pogledih. Zavedam se, da nimam pravice, da ljudem vsiljujem svoja spoznanja, imam pa dolžnost in pravico, da zanamcem pomagam odkriti resnico o Cerkvi in njeni veri.

Upam, da bo prišel čas, ko bodo ljudje spoznali, da so cerkvene dogme veliko breme, zaradi katerega se ne počutijo svobodne.