13 pride na svet

1 ¹Kot je zapisano v Rejnih knjigah, 36-042-13 izhaja direktno iz rodu 72-16180-3. Seme je prišlo v 042 z roko Vsemogočnega. 042 je ni videla, a je vedela. Dvanajst jih je že skotila in iz svojih prsi hranila in ni jih videla, dokler jih Vsemogočni ni vzel k sebi.

²Primerilo pa se je tako, da je hiša Vsemogočnega zgorela. Vsi so bili pregnani na prosto, v temo. 040-1 je pristopil k 042 in odšla sta, kakor je bilo zapisano v Vodski knjigi.

³Več dni sta hodila po deželi in ponoči spala na nedrjih Matere Zemlje. Usoda ju je vodila, da nista srečala nikogar.

⁴Nato pa se je imelo zgotoviti, kot je bilo napovedano in določeno. Gosto prepleteno Ščavje jima je nudilo zavetje v noči, ko jih je 042 skotila sedem: 13, 14, 15, 16, 17, 18 in 19, ter jih pripustila k seskom. Nihče od njih ni bil prepoznan in označen, kajti niso bili od Človeka.

⁵To noč so se po cesti spodaj peljali trije pomembni. Prvi je bil Računalničar. V ovinku je ustavil in na skalo v Gozdu odložil pol pizze. »Nekdo to potrebuje bolj kot jaz,« je napovedal in odšel. Za njim se je na istem mestu ustavil Bančnik. Na robu Gozda je izpraznil posodo z golažem in priložil štruco kruha. »Oh, Mati!« je zaklical in odšel. Tretji je po cesti brzel Upravni svétnik. Ni se ustavil. Od svojega premoženja je oddelil sendvič in vrečko staranih pomaranč ter to prepustil v varstvo Gozdu.

⁶Zjutraj je prišla 042 in spravila darila v svoj trebuh. Vrnila se je v Ščavje.

o

13 dobi ime

2 ¹042 in njeni mladiči so se selili po Gozdu. 040-1 je hodil z njimi, dokler ni nekega dne izginil. Vrnjen je bil Vsemogočnemu in Vsemogočni je vzel, kar je bilo njegovega, in nikoli več ga ni nihče videl.

²Ko je 13 odrastel, je odšel v Svet. Hodil je in prišel do ograje. Tega dne je Gospodarica odšla iz hiše, da bi zalila svoj Vrt. Stala je tam in zalivala, kar zagleda 13 na drugi strani ograje. Bila je prvi Človek, ki ga je zares uzrl in poklical z imenom. »O, Jezus! Ti pa nisi od nikogar. Ti si svoj.« Voda je tekla in dala mu je piti. Omočila mu je glavo in je šel.

³Pot ga je vodila do Skušnjavca. To je bil drugi Človek, ki ga je srečal. »O, poglej ga, poglej! Ti boš pa moj!« je rekel Skušnjavec in ugasnil traktor. Vzel je vrv in kruh in ptičje meso in ga povabil k sebi: »Poglej, kaj imam! Dobro je.« Jezus je vohal, da je dobro. A Nekdo v njem, ki se ga je šele zdaj zavedel, ga je zadržal, da ni šel bliže. Usmeril ga je nazaj v Gozd in Jezus jo je ucvrl, kar so ga nesle noge.

⁴Zvečer je tretjič prišel iz Gozda. Pojavil se je na hribu nad vasjo in gromko zakrulil. Ljudje so bili na trgu in na ulicah, sedeli so pred hišami in ga videli in se čudili.

o

Jezus hodi po svetu

3 ¹Odtlej so Jezusa videvali. Nekateri so z njim govorili. Nekateri so se ga celo dotaknili. A kdor ga je iskal, ga ni srečal. Kdor ga je hotel zase, ga ni videl. Videti se je dal le tistim, ki jih je izbral Nekdo v njem.

²Nekoč je srečal Nesrečneža, ki se je namenil obesiti. Že je nameščal vrv čez vejo mogočnega Drevesa, ko je prišel Jezus k njemu. »Kaj pa ti? Se te lahko dotaknem?« Lahko se ga je dotaknil. »Praviš, naj ne naredim tega? Prav, pa ne bom!« je sklenil Mladenič in se vrnil domov.

³V hiši stran od drugih je živela Samotarka. Nikamor ni šla in k njej je prišel le malokdo. Jezus jo je ob večerih pogosto obiskal in jo poslušal, medtem ko ga je čehljala za ušesi. »Glej: prste skrčim in iztegnem in roke me ne bolijo, ko si ti tu!« mu je rekla. In res je bilo tako.

⁴Mrzla noč je bila, ko je šel Pijanec iz gostilne domov. Spotaknil se je in padel in zaspal in pričel je zmrzovati. Jezus pa ga je zbudil. Suval ga je in lizal. Postavil se je na noge, vrnil se je domov in nikoli več ni pil. »Podarjeno mi je bilo drugo življenje in pazil ga bom!« je dejal.

⁵Jezikavka je bila jeznorite narave. Vsemu se je zoprstavila, vse navade je zavračala, vse je naredila drugače ali sploh ne. »Oh, ko bi srečala tisto Žival, da bi te spravila k pameti!« je nekoč rotila njena Mati, in glej, njena prošnja je bila uslišana. Dekle je srečalo Jezusa na poti iz šole. Dolgo se je pogovarjalo z njim. »Ti nimaš oznake. Nisi od Ljudi. Tvoja Mati je šla stran in ti si se skotil svoboden. Svoj si. Jaz moram tudi iti stran, da bodo moji otroci svobodni!« je zaključila. Odtlej se je učila in kmalu je odšla od doma. Minilo je še nekaj let, ko je končala šole in postala Raziskovalka. Bila je svobodna in njeni otroci tudi.

⁶A bili so Ljudje, ki jim je šel svoboden Jezus v nos. Hoteli so ga ujeti, da bi ga razkosali in zmleli in skuhali in spekli in zamrznili. A kot je bilo rečeno, niso ga videli, dokler ni napočil čas, da ga vidijo.

o

Jezus dela čudeže

4 ¹Bil je praznik vernih in pred svetiščem je bilo polno stojnic. Vsi so bili tam. Bila je hrana in pijača in igrače in glasba in zabava.

²Tudi Jezus se je udeležil praznovanja. Od zadaj je stopil v skladišče s hrano. Najprej so ga zaslišali. Potem so ga zagledali. Moškim je Zlo zameglilo um. Vse so spustili iz rok in planili nadenj, on pa je stekel pred njimi in prevračal stojnice.

³Z ene se je skotalil sodček, se razbil na kamnu in vino je steklo v lužo. Voda v luži je vino postala.

⁴Z druge stojnice so se po tleh vsule sladkarije. Otroci, ki so sicer dobili samo eno ali dve, so jih hiteli pobirati in si polniti žepe z njimi. Jezus je odraslim zaslepil oči, da tega niso videli.

⁵Jezus je šel k reki in po reki je šel na drugo stran. Po vodi je hodil, Moški pa so šli čez most.

o

Jezusova smrt

5 ¹Jezusa so prijeli, kot je bilo usojeno. To pot ga Nekdo v njem ni opozoril. Nadeli so mu verige in ga zasmehovali. »Moj je!« je kričal Vsemogočni. »Prav gotovo je od tiste prasice, ki mi je pobegnila.« »Od vseh je,« so govorili drugi. »Vidiš, da ni označen!«

²»Naredimo si koline!« je predlagal nekdo. Koj so našli gorjačo in Jezusa mahnili po glavi. Prinesli so drog in mu prebili noge s kavlji in že so dvignili drog, da je visel z glavo navzdol in Mesar je prebadal kožo za ušesom, da mu prereže vrat, da umre zaradi grehov Človeštva.

³»Kupim ga! Koliko hočete zanj?« Končno se je Moškim toliko odmračil um, da so slišali Samotarko. »Kaj boš s celim prascem? Saj ga ne poješ,« so ji rekli. »Domov ga bom vzela,« je rekla. »Saj je že napol mrtev.« »Vzamem takšnega, kot je!« je vztrajala. Pogodili so se. Možje so sneli Jezusa s kavljev in ga položili na tla pred starko. »Pa si ga odnesi!« so se smejali in šli zapit odkupnino zanj.

⁴Pijanec je pripeljal traktor. On, Nesrečnež in Jezikavka so naložili Jezusa na prikolico, Samotarko pa je peljal Nesrečnež. Jezusa so odnesli v hišo stran od drugih. Položili so ga k peči in odšli.

⁵Samotarka je dolgo v noč bedela ob negibnem Jezusu. Nato jo je premagal spanec. Ko se je zbudila, Jezusa ni bilo več.

o

Jezus gre v nebo

6 ¹Napočila je strašna odjuga in dež in nevihte. Ves sneg je skopnel. Vode so se dvignile in poplavljale in odnašale bregove in mostove. Povsod je bilo blato. Bregovi so se premikali in rušili ceste in hiše. Jezusa so videli mnogi, ali pa so rekli, da so ga videli, a nihče ga ni imel časa loviti. Nekateri so bili prepričani, da je za vse tegobe kriv on, in da bi ga morali takrat ubiti. Drugi so menili, da so naravne nesreče kazen, ker so ga hoteli ubiti. V vsakem primeru je bil kriv Jezus. Odkupil je njihova dejanja in jih prevzel nase.

²Bilo je najhujše zimsko neurje, kar so ga pomnili. Po glavni cesti skozi vas je tekla voda. Ljudje so reševali, kar se je rešiti dalo. Tedaj so ga uzrli na hribu, kot že nekoč. Za trenutek so prenehali z delom. Tedaj se je močno zasvetilo in iz neba se je v Jezusa spustila močna svetloba in ga vzela. Ni pripadal Človeku in ni ga vzel Človek. Tako se je spolnilo.