{facebook http://za-misli.si/images/u.jpg}

V pričakovanju kaj bo sledilo,

kje naj bi se zataknilo,

zakaj krivce bomo spet iskali,

komu naše novce dali.

V iztekajočih dneh slabega leta,

v novem, kateri ne obeta,

vsaka lajna neizpeta,

spet bo novo staro vižo pela,

dva bosta baje vesela,

ostali pa po starem tiru,

ni in ne bo miru.

V začetku nizkega štarta,

pade morda kakšna dobra karta,

košček upanja,

luč na koncu tunela,

da boš politik vesel,

in hiša cela.

Na zdravje v nove iste čase,

ko je odšlo staro prase,

in podmladek že veselo rase.

Orodje je na mizi,

potegni in pristrizi,

notranjost zavrži,

kožo pa le obdrži,

ker volk si,

ki dlako menja,

kože pa ne,

in enkrat plešast,

večno plešast,

to se ve!

Uroš Sedej - Eli