Deli in vladaj! – Le kdo bi si mislil, da v tem ne bo najbolj uspešen kak samopašen trinog ali vsaj umetna inteligenca katerega od spletnih velikanov, temveč čisto navadna maska?! Ta hip našemu skupinskemu dejanju in nehanju ne kraljujejo niti Janšin Twitter, niti bruseljske uredbe, niti Trumpovo okuževanje volilcev. Celo narodnost, veroizpoved in spolna usmerjenost so se umaknile na varno razdaljo. Središče naših odnosov, misli in čustev je postala maska. Ti jo nosiš? … Ti je ne nosiš? … Glej, kako jo nosi! … Kdor ni z nami, je proti nam! …

Še najbolj strpni in miroljubni ljudje so postali fašisti do tistih, ki masko nosijo drugače. Tako malo je treba, pa smo vsi drug drugemu sovražniki ali pa se vsaj počutimo nelagodno … In ne, tega ni kriva hudobna oblast in njeno neumno izvajanje ukrepov! Maskafašizem drug nad drugim izvajamo sami …

Zakaj smo si izbrali to merilo? Je človek zaradi (ne)nošenja maske pameten ali neumen? Je mehkužen ali neustrašen? Je odgovoren ali lahkomiseln? Je privrženec stroke ali teoretik zarot? Je pohleven ali uporen? Je privrženec ali nasprotnik vlade? … Pa tudi če bi bil … Iz (ne)nošenja maske ni mogoče oceniti, ali je nekdo dober ali slab človek. Raba maske v teh čudnih časih o človeku ne pove nič.

Veliko pa o njem pove njegov odnos do drugih: kako jih gleda, kako jih nagovori, se proti svoji volji ukloni njihovim pričakovanjem ali jih sili, naj se ravnajo po njem. Na teh izpitih večina od nas pade … Kdo še zna vljudno pozvati druge, naj ravnajo tako, da se bo sam počutil varno? Kdo se zna vljudno in brez zamere odzvati na takšen poziv? …

Se še spomnite predzadnjega rušenja vlade? Takrat povod ni bila nestrpnost, sebičnost, objestnost in hudobija vladarjev, ampak radarji. Izmed vseh Kanglerjevih nestrpnih, sebičnih, objestnih in hudobnih ukrepov ga je odnesel ta, ki je bil za družbo najmanj škodljiv … Je takrat prišlo do razprave med privrženci nevarne vožnje in vožnje v skladu s pravili? Ne, čeprav bi bila neprimerno bolj tehtna, kot je tale okoli mask … Geslo dneva je bilo: »Bodi nestrpen, sebičen, objesten in hudoben, kolikor hočeš, samo pusti me, da sem lahko tudi jaz!« …

Družba se ne znajde na tako nizki točki od včeraj do danes. Dolgo smo se kalili … In dolga pot je pred nami, da pridemo nekam, od koder se bo spet videlo obzorje …