Ko nekdo omeni besedno zvezo fantazijska književnost, običajno pomislimo na slovita knjižna dela iz anglosaksonskega sveta, kot so Igra prestolov, Gospodar prstanov, Zgodbe iz Zemljemorja, Njegovo temno tvar itd. Le malokdo pa pomisli, da si je ta literatura že izborila domovinsko pravico tudi na slovenskih tleh. K ožigosanju tovrstnega leposlovja za manjvrednega, neresnega in drugorazrednega, nas verjetno sili kompleks majhnega naroda in prepričanje, da je v ustvarjanju klasike, potrebno tekmovati z velikimi narodi. Vsem »odklonom« pa ni vredno posvečati pozornosti.

Kako bogokletno: fantazijsko književnost sta pisala že klasika iz 19. stoletja!!

V naši družbi je še vedno globoko zakoreninjeno prepričanje, da mora biti prvovrstna literatura primerno realistična, zatežena, cankarjanska, zagrenjena, depresivna, občasno brezciljna in melanholična, da zadosti »visokim« standardom kakovostnega leposlovja, ki jih narekujeta zapečkarska podalpska mentaliteta in v literarnih krogih ustoličena »aristokracija«, ujeta v svoja toga prepričanja, zastarele umske okvirje, starokopitnost. Fosilnih miselnih vzorcev se posledično držimo kot pijanec plota.  

Še posebej bogokletno pa je reči, da so slovensko fantazijsko oziroma znanstveno-fantastično književnost, pisali že klasiki v 19. stoletju. Na tokratni izdaji revije Supernova, posvečeni fantazijski književnosti, sta natisnjeni podobi Ivana Tavčarja in Simona Jenka. Prvi je napisal znanstveno-fantastični roman 4000, ki je pripoved o potovanju skozi čas, Jenko pa je ustvaril kratko zgodbo z naslovom Mikromega, ki govori o velikanu in njegovem medplanetarnem popotovanju.

Slovenska fantazijska književnost ima že nekaj let svojo revijo in Celjski festival

Sicer se je že našlo nekaj slovenskih piscev fantazijske literature, ki pa so čez čas »dozoreli« in se rajši posvetili bolj »resni« beletristiki. A slovensko fantazijsko leposlovje ima dandanes svoja ambasadorja: revijo in festival imenovan Fanfest. Slednji je potekal tudi letos konec septembra v Celju, kjer se nas je predstavilo več avtorjev s svojimi daljšimi in krajšimi proznimi deli: Bojan Ekselenski (Virus bo izbral, Zadnji?; Vitezi & čarovniki, Vladavina Indigo otrok), Jože Biščak (Potovati z Orwellom), Domen Mezeg (Ilonika, Saga o cesarju Feliksu), Ivan Šokić (Pošastno), Domen Mohorič (Garudin Golaž) in drugi.