Fašizem ima mnogo različic, a vse so fašizem – to je bistvo odličnega spisa Umberta Eca z naslovom Prafašizem. Nekateri fašizmi so bolj načrtni in dosledni, npr. nacizem, drugi se obračajo po vetru – npr. ta, s katerim se pravkar ubadamo. Nekateri so bolj morilski, npr. fašizem rdečih kmerov, drugi pa ubijajo dušo, npr. kapitalizem.

Kapitalizem fašizem? Vsekakor. Zakaj bi se sicer bratil s fašizmi vseh vrst in oblik ter speljal fašistične puče v vseh državah, ki so skušale skreniti z njegove poti in zares narediti kaj dobrega za množice revežev? Zakaj bi sicer kapitalisti dobili oslovski kašelj vsakič, ko bi kdo rekel kaj dobrega o socializmu? In zakaj veliki kapitalisti žrejo male, največji pa se hkrati bratijo in si gredo na živce, ker vedo, da bo lahko gospodar sveta le eden od njih?

Umberto je v svojem spisu izpostavil 14 značilnosti fašizma. Poglejmo, ali veljajo za kapitalizem!

1. ČAŠČENJE IZROČILA: Veliki pok kapitalizma se je zgodil leta 1781 z izumom parnega stroja. Kapitalizem šteje svoj čas od industrijskega prevrata dalje. Stroji so omogočili neskončno večanje in širjenje proizvodnje, s tem pa neskončno bogatenje. Čeprav je možnosti za rast vedno manj, se kapitalisti kot pijanci plota držijo svoje božje zapovedi, da mora biti rasti vedno več.

2. ZAVRAČANJE NAPREDKA: Na prvi pogled bi rekli, da je prav kapitalizem tisti, ki vzpodbuja napredek, kakršnega še ni bilo v zgodovini človeštva. Tudi napredek v človekovih pravicah je za časa kapitalizma velikanski. Toda, a res živimo bolje, kot smo pred industrijskim prevratom? Bolje rečeno: a človeštvo živi bolje, kot je živelo pred industrijskim prevratom? Jemo boljšo hrano? Ne. Nosimo boljša oblačila? Ne. Dihamo boljši zrak? Ne. Pijemo boljšo vodo in napitke? Ne. Nekateri živimo v boljših bivališčih, živimo dlje in smo bolj zdravi, vendar na račun množice revežev v tretjem svetu – razlaščenih kmetov, ki so postali brezpravni delavci – in podplačanih garačev, ki gradijo in čistijo prvi svet, a se delamo, da ne vidimo njihove bede. Je res toliko bolje biti agencijski delavec iz BiH kot suženj, ki je v Rimskem cesarstvu gradil ceste? Je bolje biti sezonski obiralec ali tlačan, ki je moral na gospodarjevem posestvu vsake toliko oddelati nekaj dni tlake, ostali čas pa je lahko skrbel zase in se večino zim od jutra do večera grel pri ognjišču? Prej smo bili na papirju nesvobodni, zdaj pa smo na papirju svobodni …

3. ČAŠČENJE DELA IN ZAVRAČANJE MIŠLJENJA: Če je mišljenje delo – torej izumljanje strojev, optimizacija delovnih postopkov, iskanje pravnih lukenj, ki omogočajo bogatenje – je zaželeno. Če je mišljenje dvom, presoja ali sanjanje o drugačnem svetu, ga kapitalizem takoj obsodi nekoristnosti in mu skuša odtegniti državna sredstva. Seveda pa gospodarstvu kljub temu, da se ima za tistega, ki iz nič ustvarja denar, ne pade na kraj pameti, da bi se državnim sredstvom odpovedalo. Kapitalisti trdijo, da delo bogati človeka. To je res, a ne delavca, temveč tistega, za katerega ta dela.

4. NESTRINJANJE JE IZDAJA: Poskusite javno podvomiti v neskončne možnosti tehnologije, gospodarsko rast in nevidno roko trga ali – bognedaj – pravico do bogatenja, dvojna merila in izigravanje zakonodaje pa boste takoj začutili strpnost kapitalizma do herezije! Če ne boste preveč vztrajno opozarjali na napake, vas ne bodo ubili, boste pa vi in vaši svojci deležni dovolj prepričljivih groženj, da boste odnehali.

5. STRAH PRED DRUGAČNIM: Čeprav je bil tudi sam fašizem, je imel komunizem drugačne poglede na lastništvo in na možnosti bogatenja. To je bilo dovolj, da ga je bilo treba v kali zatreti, kjer se to ni dalo, pa počasi zadušiti. Ne le anarhija in socializem, ampak tudi resnična demokracija – možnost, da prebivalstvo odloča o čemerkoli bistvenem – so za kapitalizem pošasti, ki jih je treba najprej iztrebiti, potem pa poskrbeti, da ne bo ostal niti spomin nanje.

6. ZAGRENJENOST: Ste kdaj videli veder, sproščen, zadovoljen ali prijazen obraz kateregakoli od največjih kapitalistov?

7. ČAŠČENJE NARODA, KI JE ŽRTEV ZAROTE: Kapitalisti delujejo po vsem svetu. Sedeži njihovih podjetij so izmuzljivi, denarni tokovi nesledljivi. A noben kapitalist se ne zavzema za svetovno državo. Ljudstva in politiki morajo biti varno spravljeni v svojih omejenih vrtičkih. Kdo pa bi v tretjem svetu garal zanje, če bi lahko preprosto sedel na letalo in prišel zanje garat v prvi svet? Vojne proti beguncem ne podpihujejo politiki, ampak kapitalisti. Zato zdaj, ko ljudje iz tretjega sveta vendarle poskušajo priti v prvega, tukaj zagrizeno podpirajo fašiste. Tako ubijajo dve muhi na en mah: izčrpani, torej odvečni begunci bodo umrli, tiste pri močeh pa zasužnjili ali vrnili garat nazaj v domačo bedo; tukaj pa bodo fašisti poskrbeli, da bodo delovne razmere za nas vedno bolj podobne tistim v tretjem svetu.

8. PREMOČAN IN HKRATI PREŠIBEK SOVRAŽNIK: Komunizem je odlično igral to vlogo, a je bil prešibek. Kapitalizmu so v vlogi sovražnikov ostali sindikati in nevladne organizacije, družboslovci in borci za socialno državo, a ti so še šibkejši. Na srečo in nesrečo nas vseh jih ogrožajo nepovratno izčrpavanje dobrin in podnebne spremembe, ki sta močnejši in bosta – vsaka zase in obe skupaj – kapitalizmu nedvomno zadali smrtni udarec. Vprašanje za milijon dolarjev je le, ali ga bosta zadali tudi človeštvu.

9. STALNO VOJNO STANJE: Kapitalist ne počiva. Dan, ko ni zaslužil več, kot je porabil, ko ni nobenega podjetja prevzel ali uničil, ko ni utišal kakšnega žvižgaško razpoloženega gobezdala, ko ni ničesar 'optimiziral' in nikogar 'odvečnega' odpustil, je izgubljen dan. Fronto je treba potiskati naprej.

10. NAJBOLJŠI NAROD IN STRANKA: Vodstva vseh 'resnih' podjetij skušajo svoje delavce prepričati, da delajo za najboljše podjetje in da je zanje najbolje, da tam pustijo svoje življenje in dušo. Preoytalo človeštvo pa obstreljujejo z oglasi, ki zatrjujejo, da je življenje brez – seveda najboljših in oh in sploh – izdelkov ali storitev tega podjetja nesmiselno.

11. ČAŠČENJE HEROJSTVA IN SMRTI: Več kot delaš in hitreje kot si dosegljiv v 'prostem' času, večji junak kapitalizma si. Največji si, če umreš od zgaranosti – po možnosti kar na delovnem mestu.

12. MOŠKOST, PREZIR DO ŽENSK IN SOVRAŠTVO DO LGBTQ+: Pravi kapitalist je moški. Če je ženska, mora biti še bolj moška. LGBTQ+ ljudje postajajo sprejemljivi kot stranke, kjer je to dobro za posel. A če so kapitalisti, se morajo tako tudi vesti. Pravi moški, ki prezira ženske, je tako ali tako peder (prikrit homoseksualec), ampak to ostaja med njimi. Navzven morajo odkrite homoseksualce sovražiti, da se ne bi izdali.

13. SKUPNOST, NE POSAMEZNIK: Najboljši delavec v kapitalizmu je stroj. Enaki stroji delajo enako in delajo nepretrgoma. Če se pokvarijo, jih popraviš ali zamenjaš in delajo dalje. Delavci morajo delati kot stroji. Nekateri delavci kot stroji izdelujejo stroje, ki so sposobni delati, kar delajo ljudje, a še bolj hitro in natančno.

14. PREPROST NOVOREK: Kakšna je razlika med pridigo in časopisnim člankom v rubriki »Gospodarstvo«? Nobene. V obeh primerih gre za nakladanje o grehu, krivdi in pokori, le da v članku namesto greha stojijo »delavske pravice«, namesto krivde »socialna država«, namesto pokore pa »dvig proizvodnje«.

o

Kot vsi fašizmi tudi kapitalizem ubija.

Zakaj je razneslo pol Bejruta? Ker je nek kapitalist tam shranil ali zavrgel amonijev nitrat in poskrbel, da ni zaradi tega nihče skočil pod strop … dokler ni stropa odpihnilo.

Zakaj se je v Genovi most zrušil na hiše? Ker kapitalizem zahteva promet, so zgradili nadvoz nad naseljenim območjem. Da bi prihranili ali si vtaknili v žep, so ga zgradili zanič. Pri novem mostu so se izprsili in zgradili ne le trpežnega, ampak brez potrebe tudi pametnega. Pametne ceste so nova tržna niša: kapitalisti jih bodo gradili, države pa plačevale.

Zakaj v elektrarni niso sprožili alarma, da bodo spustili zapornice in se bo gladina Soče dvignila? Optimizacija dela: to je en opravek manj, torej lahko delavcec, ki bi s tem zapravljal čas, naredi kaj bolj koristnega, ee, dobičkonosnega.

Zakaj starcev s Covidom ne sprejemajo v bolnišnice? Da se jih znebimo. Starci so strošek in nase vežejo cele trume izvrstnih garačev, ki bi se jih dalo uporabiti drugje.

Zakaj nas zadnje čase vsako leto zadene kakšna ujma, letos na primer toča za Guinnessovo knjigo rekordov? Zato, ker se kapitalizem ne sme niti upočasniti, kaj šele ustaviti (in da si ne bi kdo drznil omeniti nazadovanja!)? Kmalu bomo imeli vsako leto dve ujmi, nato tri, nato pa – kot se za rast spodobi – vsako leto več. In v vsaki bo umrlo več ljudi.