Kaj pa je interpelacija? Čemu služi in kaj z njo pridobimo davkoplačevalci, državljani – menda demokratične države. Iz Wikipedije, proste enciklopedije je razvidno, da je  interpelacija parlamentaren izraz za z ustavo določen institut parlamentarne kontrole nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. S tem institutom parlament vpliva na način dela izvršilne oblasti. V interpelaciji namreč parlament lahko zastavi formalna vprašanja (po navadi na posebnih sejah o interpelaciji), vlada ali posamezni minister pa mora na vprašanja odgovoriti in s tem upravičiti svojo politiko. Državni zbor lahko nato poda usmeritve za nadaljnje delo v obliki posebej sprejetih sklepov. Po končani razpravi o interpelaciji se lahko vloži tudi predlog za glasovanje o nezaupnici vladi oz. ministru.

Pri vsaki interpelaciji se pokaže, da je po bitki vsak lahko general, še posebej ko gre za ravnanje v krizi. In pri Počivalškovi interpelaciji je kriza bila. Najbolj pa me jezi, da je vse skupaj videti, kot da poslanci živijo v dveh različnih svetovih. Njihove razprave se ne ujemajo niti v najosnovnejših dejstvih, ki so bila vzrok, da je do interpelacije sploh prišlo. Ko gledaš in poslušaš te dolge razprave, zlahka ugotoviš, da gre predvsem za očitke o spornem ravnanju ministra in veliko želja predlagancev za ponovno oblast. Argumentirana razprava o povsem osnovnih dejstvih pač ni mogoča.

V bistvu gre za politični boj opozicije, z namenom, da spodnese predlaganega ministra in seveda aktualno vlado, gre za boj in obstanek nadmoči, gre za to, kdo bo glavni na petelinjem gnojišču.

Predvsem gre zanje, ki smo jih izvolili in jim zaupali, da nas zastopajo ter vodijo po mirni poti in se borijo za naše pravice in blagostanje. Pri interpelaciji smo državljani izključeni in smo za politiko in stranke nepomembni. Naš glas, naši argumenti so ničelni in nepomembni. Politika in njeni posamezniki lahko kradejo, goljufajo, zavajajo in počnejo vse oblike kriminala. So nedotakljivi za organe pregona, saj so le ti vendar njihovi delodajalci in kdaj je že vrana vrani skljuvala oči.

Včasih se ljudje sprašujejo, kdo je glavni lažnivec, kdo je tisti, ki nas zavaja in nam pere možgane, ali je to vodilna politična struja, ali opozicija. Ko poslušamo njihove argumente in jih primerjamo z medijskimi informacijami in ljudskim glasom smo vedno zmedeni in največkrat ne vemo kam pes taco moli. Zato ljudstvo protestira. In prav je tako. Nekoč poslušno ljudstvo se je prebudilo in rodili so se pravi protestniki, stari in mladi, delavci in intelektualci. Ne zahtevajo levice, ne spoštujejo desnice, niso obremenjeni z zgodovino in so kritični do zmanipuliranih političnih strank in do vlade ter njenega predsednika, ki se na vse načine trudi, da bi nas spravil v avtoritarnost, v okvire in okove. 

Janševe dosedanje odločitve spominjajo na čas pred drugo svetovno vojno, ko je Hitlerjeva stranka skušala prodreti v vse družbene pore v takratni Nemčiji. Rodil se je fašizem, ki je kar nekaj let počel grozodejstva: druga svetovna vojna, koncentracijska taborišča, uničena gospodarstva, veliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, veliko jih je bilo ubitih in umorjenih. Vse to se je zgodilo zaradi vizije psihopata in njegovih pomagačev, ki so mu sledili kot lačni psi.

Le kdaj bomo sposobni si naliti čistega vina.