Piše se zgodovina. Najbrž čez čas ne bomo govorili »po koronskem štetju«, zagotovo pa »pred« in »po« korona krizi, podobno kot »pred« in »po« drugi svetovni vojni. Nekateri napovedujejo tektonske družbene in gospodarske premike. Trenutno je glede tega težko karkoli napovedati, zagotovo pa je marsikaj odvisno od tega kako hitro bomo dobili zdravilo ali cepivo in koliko valov epidemije bo še sledilo.

Ne bo konec sveta: naši dedki so preživeli taborišča in strelske jarke

Upe dajejo nemški in britanski znanstveniki, ki razvijajo cepivo. Bomo še leta obsojeni na omejitve gibanja? Le kdo ve. A nekaj je gotovo: ne bo konec sveta. Navsezadnje je človeštvo preživelo mnogo hujše krize.

Naši dedki in pradedki so leta bivali v strelskih jarkih, taboriščih in gozdovih, pa si je družba vseeno opomogla in se revitalizirala. Po mračnih obdobjih, ko je bilo potrebnih ogromno skupnih naporov, se je zgodila normalizacija družbenega življenja. Obdobjem kriz, so sledila obdobja razcveta. Tudi sedaj bo.  

MetalDays Festival Tolmin obsojen na smrt, pomilostitev za turiste samotarje

Tudi gospodarstvo, še zlasti turizem, si bo opomogel. Slednjega kriza hitro prizadene, si pa po njenem koncu tudi naglo opomore. Verjamem, da bo tako tudi po korona krizi. Ljudje so vajeni potovati in hkrati naveličani omejitev gibanja. In četudi pričakujemo odpoved večjih kulturnih dogodkov, še zlasti koncertov, je skoraj gotovo, da neke vrste dopusti bodo.

Po vsej verjetnosti v precej prilagojeni obliki, a brez počitnic ne bomo ostali. Po predvidevanjih bo večina državnih meja še dolgo zaprta. Na Češkem domnevajo, da celo leto ali dve. Slovenija bi kot zgledna država pri omejevanju epidemije, lahko malce sprostila južno mejo, če ne prej vsaj avgusta ali septembra.

Tako politika, kot turistične agencije so optimistične. Najprej bi se na hrvaško primorje lahko odpravili imetniki počitniških hišic in prikolic, pozneje pa tudi posamezniki, ki nameravajo dopuste preživeti v osami, še zlasti v apartmajih in v kampih. Ob ustreznih ukrepih pa se lahko pričakuje še postopno odprtje hotelov.

 I feel Croatia

Trenutna situacija je še posebej neugodna za naše južne sosede Hrvate, kjer turizem predstavlja 20 % celotnega BDP, skupaj z dejavnostmi, ki ga podpirajo pa celo za 5-10% več. Lepa reč. A sosedje so prepričani, da sezona bo, čeravno še ni znano kaj nas poleti čaka.

Več bo znanega konec maja »po oglasih«, ko bo morda znan tudi razplet te »koronakriminalke«. Virus namreč v toplejšem podnebju preživi. Prednost naj bi sicer imeli turisti iz sosednjih držav, torej Slovenci, Madžari in Bosanci.

Srbi tako ali tako sanjajo samo o grških otokih in jih Dalmacija ne mika. Na Hrvaško pa so se že navadili Čehi. Govori se celo o vzpostavitvi nekakšnega cestnega koridorja, ki bi zdravim Čehom omogočal dostop do »evropske Floride«, kot Čehi občasno pravijo tej državi. Govora je celo o vzpostavitvi zračne linije med Prago in Dubrovnikom ter Splitom.

A kljub vsemu je jasno, da bo njihov turizem utrpel velikanske izgube, saj bo po ocenah Hrvaško obiskalo kar 70% manj ljudi kot lani. Plaže bodo dokaj prazne, in sicer že zaradi varnostne razdalje med ljudmi.

I feel Slovenia

Zanimiva situacija pa bi nastala na slovenski obali, v primeru, da nas Hrvati ne bi spustili v svoj jadranski raj. Mnogi si konkretnega dopusta sicer tudi ne bodo privoščili zaradi izgube službe.

Ob upoštevanju varnostne razdalje med ljudmi in kratkosti slovenske obale, si težko predstavljam vse tiste množice, ki bi si skušale izboriti svoj košček plaže, in ki so že v prejšnjih sezonah oblegale obmorske kraje, kot so Portorož, Strunjan in Izola.

Samo upamo lahko, da bo Hrvaška meja poleti odprta, in da ne bo navala iz Nemčije, Avstrije ter Italije, saj bi tako ostalo več prostora za domače goste. Upanje daje dejstvo, da bi izostanek slovenskih turistov Hrvaški prinesel velikanske izgube.

Hrvaška sicer upa tudi na povečan obisk domačih turistov, s čimer bi nadomestila izpad obiska iz tujine. Podobno razmišlja tudi slovenska stran, čeprav domači turisti ne morejo nadomestiti izletnikov iz Rusije, Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske in drugod.

K sreči pri nas ni množičnega turizma kot na Hrvaškem, kar je določena prednost v teh časih, ko veljajo omejitve pri medčloveških stikih. Morda pa je že čas, da odkrijemo še kakšne domače bisere. Kar nekaj jih je.