Dnevno prejemam obvestila s strani portala Necenzurirano.si vsake toliko, kar me zanima, tudi z veseljem preberem, a tokrat me je naslov članka dobesedno razkuril. Iz pisarn in tovarn na prisilno delo v nasade in njive? Potemtakem lahko sklepamo, da je delo na njivah nekaj poniževalnega, manj vrednega, da so kmetje nebodigatreba, da je trud kmetov, delo in prizadevanja za kakavostne pridelke, manj vredno kot delo v pisarnah, na ministrstvih, v tovarnah in uradih; imenovati to prisilno delo, halo!?

Zakaj pa nebi tisti, ki prejemajo nadomestilo začasnega čakanja na delo, brezposelni in tisti, ki prejemajo socialno pomoč dejansko bili angažirani tudi pri tovrstnih opravilih v nasadih in na njivah? Ali ne govorimo že leta o tem, da si prizadevamo za samooskrbo Slovenije, promoviramo domače in pristne slovenske izdelke, lokalno pridelavo in nabavo? No, sedaj je to krasna priložnost, da se takšne politike prične izvajati tudi v praksi in ne zgolj kot PR besedičenje tisti, ki še nikoli niso pobirali krompirja ali delali v vinogradu. Vsi bi radi jedli čim bolj kakovostno in užitno hrano, sezonsko, lokalno in temu primerno hranilno, tako, ki ima res okus po tistem, kar ješ (okusno, sočno), brez GSO primesi, ... A takšno hrano mora nekdo pridelati, skozi vse leto vlagati delo, trud in nego, da na koncu lahko obere plodove in sadove. Kot vemo kmet dobi le manjši del, največjega poberejo trgovci, a to je že druga, dobro poznana zgodba.

Zakaj ne bi raje mediji promovirali koristnost in plemenitost tovrstnega dela, kot da natolcujejo neumnosti, da gre za »prisilno delo«. Vsako delo je plemenito, če ga le imaš in ga seveda tudi hočeš imeti, se strinjamo, da mora biti spodobno plačilo. Namesto, da ljudje posedajo doma in se obsesivno ukvarjajo s tem kaj vsega ne morejo početi, naj nekaj konkretno počnejo, kar je tudi koristno in solidarno do vseh nas. Naj si predstavljajo, da je tudi fizično delo svojevrstna terapija, svojevrstna telovadba, nenazadnje tudi psihična sprostitev, ki deluje protistresno. Delo na polju pa zelo dobro za pridobivanje tena, krepitev gluteusov, prsnih mišic in mišic ramenskega obroča. Pomislite koliko prihranjenega napora in denarja znotraj dolgočasnih fitnes centrov za bolj pristen rezultat. Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, bi moral biti prvi, ki bi zagovarjal dostojno delo, namesto, da delo na njivah omalovažuje zgolj kot garaško.

Prav tako bi sama dala povelje, če bi bila seveda vrhovna poveljnica Slovenske vojske, da se v takšno delo vključi tudi različne pripadnike vojake. V teh časih in prav v tovrstnih dejavnostih bi se lahko (še dodatno) izvrstno izkazali, hkrati pa bi bili dejansko v korist ter ponos državljankam in državljanom pri konkretni pomoči v času kriznih razmer. Plačo tako ali tako imajo, oz. jo dobivajo, prav tako bi bilo več kot poskbrljeno za ohranjanje njihove psihofizične kondicije, da sploh ne govorimo o etičnem in državotvornem vidiku tega izziva. Multiplikativen učinek, ki bi ga takšen angažma prinesel v teh časih bi bil neizmeren in neprecenljiv. Robert Glavaš, brigadir slovenske vojske, načelnik generalštaba, kako bi lahko konkretno ob tem izzivu šele dvignili diagram v pozitivo!

Seveda pa ne smemo pozabiti na tiste goroče domoljube, ki bi v tem času se prav tako lahko izkazali, saj imajo veliko fizične moči in očitno tudi precej časa; Štajerska varda, bi v tem času lahko izkoristila priložnost za izkazovanje svojih plemenitih namenov. In da ne pozabimo, strastnih pivcev piva ter vročekrvnih navijačev različnih športnih disciplin, ki prav tako v velikih količinah konzumirajo hmeljarski napitek; »opogumite se in stopite v akcijo«! Joj, kako vam bo dobro delo in morda izgubite tudi trebušne obloge, ki resnici na ljubo, ni ženskam prav nič privlačna.