Članek
Sociala ali revolver? Evropski ali ameriški koncept varnosti?

Sociala ali revolver? Evropski ali ameriški koncept varnosti?

Objavljeno Apr 07, 2020

V svetu obstajata vsaj dva koncepta varnosti v družbi. Eden, recimo mu »evropski« je uveljavljen tudi pri nas. Govora je o socialnih pravicah, še zlasti o socialni pomoči, ki mnogim državljanom lajša preživetje ob izgubi službe.


Ob tem pozabljamo, da ta pravica ni samoumevna. V mnogih državah je ne poznajo. Marsikje so državljani povsem prepuščeni sami sebi. Zanašajo se le na svojo družino, predvsem pa na lastno iznajdljivost. Ne gre drugače. Nekateri se znajdejo po legalni poti, preostali pa posegajo po nezakonitih metodah.

Poleg za silo urejene sociale država pri nas deluje. To se je izkazalo sedaj v času krize zaradi pandemije. Četudi so razmere negotove imamo občutek, da je situacija pod nadzorom. Kaj bi se zgodilo, če bi država odpovedala?

Kontroverzni politik Janusz Korwin Mikke

Poljskega politika Korwina Mikke le malokdo pozna. Povsem drugače je v njegovi domovini, na severu ob Baltiku, kjer je slavna medijska osebnost. Mnogi ga prezirajo, posamezniki pa naravnost obožujejo.

Ni čudno. Pred časom je bil kot poslanec v EU parlamentu v Bruslju, v enem svojih govorov, odkrito zaničljiv do žensk, s čimer si je tudi prislužil kazen. In ker sem polonist in prebiram tudi poljske novice, sem o tej zelo nenavadni osebnosti že marsikaj prebral.

Vsak ima pravico do svoje pištole?

Mnogim bi šli lasje pokonci, če bi slišali katero izmed njegovih čudaških izjav, toda pustimo podrobnosti. Sicer se razglaša za konservativnega liberalca, kar velja predvsem v ekonomskem smislu. Po njegovem prepričanju bi bilo potrebno ukiniti pokojnine in socialno pomoč, s čimer sledi ideji neoliberalizma.

Kontroverzno je tudi njegovo prepričanje glede poljubnega zapenjanja varnostnih pasov v avtu med vožnjo ter zagovarjanje vsesplošnega dostopa do strelnega orožja, po vzoru ZDA.


V ZDA je srednji razred že skoraj propadel

Še zlasti to o socialni pomoči in nošenju orožja se zdi zanimivo. Tako namreč deluje prav ameriška družba. Tam je srednji razred tako rekoč v poslednjih vzdihljajih. Za boljše razumevanje takšne situacije nam lahko služi poznavanje zgodovine, s poudarkom na drugi polovici 20. stoletja.

Druga svetovna vojna se ni odvijala na ameriških tleh. Dežela ni bila opustošena in si je posledično tudi hitreje opomogla. Delavcem se je ponudilo nevmešavanje v upravo podjetij, in sicer v zameno za dovolj visoke dohodke. To pa se je do današnjih dni izjalovilo. Dandanes so razmere precej slabše, delavci pa nemočni, brez glasu.

Stara celina se je dvignila iz prahu in razvalin

V povojni Evropi se je situacija razvijala drugače. Ker je bila porušena, so lastniki podjetij in delavci stopili skupaj, da bi tako lažje nekaj ustvarili. Še dandanes v Volkswagnu, v nemškem Volfsburgu poskrbijo za delavce, ki zaradi uvajanja robotike izgubijo delo. Poiščejo jim drugo delovno mesto znotraj podjetja. Gre za multinacionalko s socialnim čutom.

Prekrasne, težko dosegljive ameriške sanje

In prav ta čut daje ljudem večjo gotovost in ohranja socialni mir. Kaznivih dejanj je zato precej manj kot v ZDA. V slednjih je nošenje orožja in visoko stopnjo kriminalnosti treba povezati tudi z dediščino kavbojev, nekakšnim nadaljevanjem kulture divjega zahoda in sanj, ki jih lahko sanja le peščica bogatašev.

Zgolj posamezniki so se okoristili z »zlato mrzlico«. Deluje sistem džungle. Gre za uresničitev darvinistične teorije v praksi, za družbo »nadljudi«, kjer pa ne štejejo visoka postava, svetli lasje in modre oči, marveč zgolj denar. Mutacija obdobja koncentracijskih taborišč v tisto, ki si je nadelo bolj »človeški obraz«.

Srečni smo, da lahko sanjamo slovenske sanje   

Že res da je s slovenskim zdravstvom marsikaj narobe, je pa zato bolj dostopno kot za večino Američanov njihovo. In pri nas reveži ne životarijo v prikolicah in barakah, marveč živijo mnogo bolj dostojno, v blokovskih stanovanjih ali celo v zidanih hišah. Sistem, kot si ga zamišlja Janusz Korwin Mikke si večina Slovencev ne želi.

Le redko kdo bi rad prebival v državi, kjer po ulicah pustošijo bande siromakov, ki za golo preživetje terorizirajo večino. In kaj bi se šele zgodilo, če bi v takšni stvarnosti pričakali pandemijo koronavirusa in bi odpovedali državni organi? Vsi po vrsti bi se znašli na bojnem polju, na Soški fronti, v kaosu tretjega sveta (s čimer niso mišljene ZDA). Reši se kdor se more!

Korwinove zahteve po nošenju orožja je mogoče utemeljiti zgolj v notranje kaotični družbi, ki deluje le navzven, v družbi velikih socialnih razlik, v družbi, ki se že v šolah razdeli na lepe in bogate ter na tiste druge ničvredne, primitivne, grde, čudaške in neumne.

Dokler je pri nas splošno dostopen študij, socialna pomoč pa blaži tegobe obubožanih in so brezdomci vsaj za silo vključeni v družbo, se nam verjetno ni treba bati, da bi našim ulicam zavladale kriminalne združbe, sestavljene iz posameznikov brez perspektive.

#Kolumne #Domen-mezeg