Se še spomnite Črnega petka, ko smo konec novembra lani potrošniki razvitega dela sveta drli v trgovine? Čeprav to ni bil edini super-nakupovalni dan, pa ga lahko označimo za simbol nebrzdane potrošniške družbe in trgovsko-podjetniškega pohlepa. V mesecu marcu 2020 pa smo spet dočakali Črni petek (in to ne le enega), le da tokrat s tem izrazom označujemo dan, ko borze po svetu beležijo visoke padce, kar predstavlja uvod v hudo ekonomsko krizo. Med tema črnima petkoma se nam je zgodil koronavirus.

V pičlih štirih mesecih se je svet skorajda do neprepoznavnosti spremenil, še zlasti na ekonomskem področju. Stari ekonomski red je razpadel, nov se še ni "rodil". Zato živimo v izjemno nenavadnih časih, nekje vmes, v vakumu med starim in novim. To je čas izjemne negotovosti, a tudi izjemnih priložnosti. V teh tednih, ko se je svet dobesedno ustavil, imamo čas za razmislek. Mnogi si želijo povratek nazaj, v čase, ko smo brezglavo trošili Zemljine vire in s tem sodelovali pri uničevanju okolja ter veliko prispevali k hudi revščini na številnih svetovnih območjih.

Predvsem centralne banke in države – v imenu najbogatejših ljudi – zdaj mrzlično skušajo obraniti obstoječi ekonomski sistem. V sistem so v zadnjih dneh »vbrizgale« več tisoč milijard dolarjev, evrov in drugih valut, a hudega ekonomskega "bolnika" ne morejo ozdraviti. Tržno ekonomijo je ves čas poganjala rast gospodarstva, dobičkov, izdelkov, potovanj itd., a hkrati tudi "rast" onesnaženja, podnebnih sprememb, neenakosti itd. Že dolgo smo vedeli, da tako ne gre več naprej, a nismo se bili pripravljeni ničemur odreči.

Zdaj nas je prisilno ustavil koronavirus. Sedimo doma, sami pripravljamo obroke, spoznavamo bližnje kotičke narave, beremo "stare" knjige, ponovno spoznavamo svoje otroke, zakonce, partnerje; ugotavljamo, da nam ni treba ves čas "čepeti" v trgovinah in lokalih; delimo ali podarjamo si naše dobrine; odkrivamo, da kariera ni vse, da kopičenje bogastva in nazivov nista naša edina življenjska cilja. Postajamo bolj prijazni, solidarni, zavedamo se svoje ranljivosti; v drugih ne vidimo več konkurentov, temveč soljudi, sosede, sotrpine. Začenjamo se zavedati, da je mogoče živeti preprosteje in skromneje.

V tem dragocenem času, ko "lebdimo" med starim in novim, imamo priložnost razmisliti, kako naprej. Bomo po koncu pandemije res takoj spet »skočili« na stari vlak, ki drvi proti prepadu, ali bomo "zgradili progo" do pravičnejšega sveta, v katerem bomo poskrbeli za slehernega Zemljana in za naše skupno okolje?

V teh dneh vidimo, kako nemočen je tako imenovani tržni ekonomski sistem, ko pride do krize, kakršna je pandemija koronavirusa. Začeli smo se zavedati, kako »krvavo« potrebujemo osnovne dobrine, kot so hrana, oblačila, stanovanja ter dobro delujoče javne socialne, izobraževalne in še posebej zdravstvene storitve. Na univerzalni dostopnosti do teh dobrin (in storitev) moramo vzpostaviti nov ekonomski sistem, tako znotraj držav kot tudi na mednarodni ravni. A ne smemo se osredotočiti samo na razviti svet, ki se zdaj, ko je tržni sistem povsem paraliziran, trudi svojim prebivalcem zagotoviti dobrine za zadovoljevanje osnovnih potreb.

Države so si že začele medsebojno deliti dobrine, za zdaj večinoma medicinsko opremo in tudi znanje ter strokovnjake. A že v prihodnjih tednih bodo na vrsti še druge dobrine: hrana, pitna voda, oblačila in še marsikaj drugega. Dejansko že lahko govorimo o prvih korakih k vzpostavitvi ekonomije delitve. Ta lekcija nas mora voditi k nadaljnjim korakom, to je k vzpostavitvi delitve dobrin ne samo med nekaterimi državami, temveč v okviru celotne mednarodne skupnosti. Kajti najrevnejše države že desetletja izkušajo še mnogo večjo negotovost, kot jo v teh dneh izkuša razvitejši del sveta. Za njih je koronavirus samo še eden v množici drugih problemov, ki so posledica pomanjkanja najbolj osnovnih dobrin – hrane, vode, zdravil itd.

Torej, ko gre za dobrine za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, je treba ekonomijo postaviti na nove temelje. Države se lahko na globalni ravni dogovorijo za medsebojno delitev osnovnih dobrin, tako da noben Zemljan ne bo več trpel zaradi pomanjkanja hrane, pitne vode, zdravil, oblačil, stanovanj ter nedostopnosti izobraževalnih in zdravstvenih storitev.

Ko bo pandemije konec, bomo še naprej kupovali v trgovinah, hodili v banke, v lokale, potovali, obiskovali koncerte in kino predstave, a to moramo početi »v nižji prestavi«, z upoštevanjem zmogljivosti planeta in z odgovornostjo do blaginje soljudi. Vzpostaviti moramo pravičnejši ekonomski sistem, ki bo tako na državni kot na mednarodni ravni poskrbel za delitev dobrin z namenom vsakomur zagotoviti dobrine za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb.

Zbogom tržni sistem, dobrodošla ekonomija delitve.

Več: Predlog za globalno delitev dobrin