To, kako se je vlada Republike Slovenije lotila pomoči prebivalstvu, malim in večjim podjetnikom, upokojencem, kmetom in drugim skupinam prebivalstva, je treba pohvaliti. Gre za reševalni program brez primere. Skorajda ga lahko primerjamo z Marshallovim načrtom, ki so ga po drugi svetovni vojni izpeljale ZDA pod vodstvom ameriškega državnega sekretarja, generala Georgea Marshalla, za kar je kasneje prejel Nobelovo nagrado za mir (1953). ZDA so takrat celotni evropski regiji pomagale s 13 milijardami ameriških dolarjev (v današnji vrednosti je to približno 130 milijard dolarjev oziroma 120 milijard evrov) predvsem v hrani, opremi in drugih izdelkih, potrebnih za okrevanje od vojne porušene in izčrpane Evrope.

Zdajšnji ukrepi slovenske vlade so resnično hiter in dober odziv na ekonomsko krizo, še preden se ta zares razplamti. V zdajšnji (korona)krizi vidimo, kako pomembna je država z močnim javnim sektorjem - še posebej zdravstvom. Čeprav naš zdravstveni sistem ni idealen, pa je v celoti še vedno veliko boljši kot v Italiji, ZDA, Veliki Britaniji in v še kateri zelo razviti svetovni državi. Resda imajo v teh državah nekaj zares vrhunskih klinik (za najbogatejše seveda), pa je dostopnost za celotno prebivalstvo mnogo slabša kot pri nas. Univerzalna dostopnost pa je ključnega pomena za boj s pandemsko krizo, s katero se soočamo.

Druga prednost, ki jo imamo, je močna in zelo razvejana mreža civilne zaščite, s številnimi prostovoljnimi društvi, še zlasti gasilskimi. Ta mreža resnično seže v vsak kotiček Slovenije. Tako razvejan in učinkovit sistem nam lahko zavida marsikatera država. Zdajšnja lekcija o ključni vlogi države in celotnega javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, policija, socialno varstvo itd.) in civilne zaščite za spopadanje z veliko krizo, naj nam bo "kažipot" za prihodnost. Ne privatizirajmo teh področij, in ne samo, da jih moramo ohraniti, temveč jih moramo še okrepiti. To je naše resnično bogastvo in moč.

Vendar pa potrebujemo še korak naprej. Ni dovolj, da ostanemo razviti "otoček" ali "otok" (Evropska unija) v "oceanu" globalne lakote, nezaposlenosti, uničenega okolja, ozdravljivih bolezni, kajti slej ko prej ti problemi "kot cunami udarijo na naše obale", bodisi v obliki migracij bodisi bolezni, konfliktov ali česa drugega. Zato bi morala vlada, po zgledu "Marshallovega načrta za Slovenijo", predlagati globalni Marshallov načrt za pomoč državam, ki so se znašle v hudi stiski. Le tako bomo zares lahko zajezili tako koronavirus kot tudi druge velike probleme človeštva.

George Marshall je začetek velikega reševalnega programa za Evropo v letu 1947 pospremil z naslednjimi besedami: "Gospodje, moram vam povedati, da je situacija v svetu zelo resna. To bi moralo biti jasno vsem inteligentnim ljudem. Težava je v tem, da je problem tako zelo kompleksen in da so številna dejstva, ki so bila predstavljena javnosti prek tiska in radia za povprečnega človeka preveč zahtevna, da bi lahko jasno ocenil situacijo. Ljudje te države so oddaljeni od prizadetih predelov planeta, zato jim je težko razumeti stanje in reakcije dolgo trpečih ljudi ter reakcije njihovih vlad v povezavi z našimi prizadevanji za promocijo miru v svetu."

Te besede so danes tako aktualne kot pred dobrimi sedmimi desetletji. Vlade imajo torej moč pomagati svojim in tudi drugim državam. Morda zveni paradoksalno, a dejstvo je, da s pomočjo drugim pomagamo tudi sebi; v svetu, kjer smo tako tesno povezani in soodvisni, je to še posebej pomembno. V nasprotnem primeru ne bo mogoče zares rešiti koronakrize niti drugih velikih kriz človeštva. Samo s sodelovanje in z usklajenim delovanjem vseh držav zares lahko premagamo koronavirus in vse bolj grozečo ekonomsko krizo. Ni drugih poti.