V teh marčevskih dneh se pred našimi očmi odvijajo prelomni dogodki, ki bodo temeljito predrugačili družbo v kateri živimo. Meje se zapirajo, življenjski utrip se ustavlja, globalni borzni trgi padajo "v brezno". Nič pretirano ni reči, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Čeprav smo zdaj osredotočeni na ukrepe proti koronavirusu, pa se v ozadju porajajo še hujši problemi – finančni, ki bodo "okužili" ekonomski sistem in s tem družbo kot celoto. Lahko rečemo, da je tržni ekonomski sistem, ki je zaznamovala zadnja desetletja, zdaj nepreklicno propadel.

Seveda bomo tudi v prihodnosti imeli trgovine, denar, banke, podjetja, a vendarle bo na prvem mestu zagotavljanje osnovnih dobrin za vse prebivalce sveta. Ključni del ekonomije – del, ki je "odgovoren" za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb – ne bo več deloval po tržnih načelih, temveč po načelih ekonomije delitve. Ko govorimo o zadovoljevanju osnovnih človekovih dobrinah, pa ne mislimo le na hrano, čisto pitno vodo, zdravila, stanovanje in oblačila, temveč tudi na izobraževanje ter socialno in zdravstveno varstvo. Danes jasno vidimo, kako pomemben je zdravstveni sistem, pa ne zasebni, temveč javni.

Ekonomija delitve preprosto pomeni, da se ključne dobrine za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb delijo tako na mednarodni ravni kot tudi znotraj držav. V prihodnjih dneh, tednih in mesecih bomo videli, da je to mogoče. Države so si že začele pošiljati oziroma izmenjevati določene dobrine, v prvi fazi gre predvsem zdravstveni material. Pri tem je še vedno prisotne veliko sebičnosti, a vendarle so koraki v to smer že vidni.

Tržni sistem se je v kriznih razmerah izkazal za povsem neučinkovitega, saj ne more rešiti tako velikega izziva, kot je izbruh globalne pandemije. Tudi drugih velikih globalnih težav – podnebne spremembe, migracije, lakota in revščina – tržni sistem ne bo nikoli rešil, saj je dejansko vzrok problemov, ne pa njihova rešitev.

V teh marčevskih dneh torej vstopamo v povsem nov svet, ki ga ne bo več določalo brezglavo potrošništvo, privatizacija, tekmovalnost, pohlep in sebičnost, temveč sodelovanje, solidarnost in medsebojna delitev dobrin. Prehod je in bo boleč, a ob koncu krize bomo zaživeli v bolj pravičnem svetu. Ekonomija delitve je pot v prihodnost, kjer so na prvem mestu ljudje in okolje, ne pa trgi in brezglavo potrošništvo.