Časi, ki so pred nami, bodo zagotovo zahtevni. Izzivi so številni, komajda jih lahko naštejemo: okoljska kriza, globalna neenakost, migracije, roji kobilic v nekaterih državah, koronavirus, ekonomska kriza itd. Od tega, kako se bomo odzvali na to kompleksno situacijo, je odvisna naša skupna prihodnost. Lahko se izoliramo, postanemo še bolj sebični in rešujemo samo sebe in svojo državo, ali pa smo solidarni, sočutni in skupaj rešujemo probleme človeštva. Kajti vse težave, ki smo jih našteli, so globalne, kar pomeni, da na vse nas vplivajo neposredno ali posredno.

Za okoljsko krizo že vemo, da jo lahko rešimo le skupaj na mednarodnem nivoju. Tudi izbruh novega koronavirusa lahko rešimo ali zajezimo samo z globalno usklajenimi ukrepi. V resnici pa je tako tudi z drugimi problemi: z migracijami, z neenakostjo oziroma revščino in lakoto, z ekonomsko krizo itd. Živimo v soodvisnem svet, zato moramo tako tudi ravnati.

A obnašamo se drugače. Radi imamo izdelke in turiste iz vsega sveta, radi potujemo v tujino, ne maramo pa se ukvarjati s problemi, ki jih morda posredno tudi sami povzročamo. Želimo samo tisto, kar nam koristi, nočemo pa slabega. Ko pridejo turisti, se jih veselimo; ko pridejo migranti, pa smo jezni. A oboji so del istega sveta, del povezanih problemov.

Poglejmo na današnjo situacijo realno. Zakaj je izbruh koronavirusa tako velikanski problem? Zato, ker ogroža razviti svet! Za nerazviti svet je koronavirus samo eden izmed številnih problemov, ki jih pestijo že desetletja. Za njih so večji problemi malarija, navadna driska, AIDS, lakota, brezposelnost, terorizem, vojne, nedostopno šolstvo in zdravstvo itd.

Razviti svet se zdaj sooča s problemom, ki ogroža same temelje družbe "udobja". Ti temelji so neomejeno potrošništvo, neomejena potovanja, najboljša hrana in izbrani izdelki iz celega sveta. Zdaj je to "udobje" ogroženo. Zato razviti svet zdaj pričakuje "konec sveta". Zato padajo borzni indeksi. Zato so mediji, politiki, bankirji in gospodarstveniki v paniki!

A to ni konec sveta. To je čas streznitve. To je čas, ko se prebujamo iz iluzije družbe "udobja".

Poglejmo svet, kakršen je v resnici. Postanimo solidarni, sočutni, sodelujmo, pomagajmo, delimo svoje obilne dobrine z našimi revnimi brati in sestrami, s katerimi si delimo ta čudovit planet. Predvsem pa ne paničarimo in ne jamrajmo, kako hudo nam je.

Svet čaka na naš odziv. Naj bo velikodušen in srčen.