Ravno na dan odstopa predsednika Vlade RS, Marjana Šarca, so nekateri člani sveta FIHO nanj naslovili dopis, s katerim predlagajo novo delitev sredstev FIHO na dva dela; v razmerju 90% za invalidske organizacije in 10% za humanitarne organizacije (sedaj 65% za invalidske in 35% za humanitarne organizacije). Gre za predrznost in požrešnost brez primere, bi lahko dejali, a smo s strani invalidov že vajeni njihovih inventivnih manipulacij ter igranja vloge večnih žrtev, zato ta poteza ni presenetila. Že dolgo let se zaskrbljeno sprašujemo, ali obstaja sploh še kdo v tej državi, ki jih pri njihovih izigravanjih še lahko ustavi?

Poglemo si nekaj dejstev. Invalidi so na nek način še vedno »lastnina« posameznih invalidskih organizacij, saj so večinoma razdeljeni po le-teh glede na medicinsko diagnozo. 65% vseh sredstev FIHO se na letni ravni nameni invalidskim organizacijam, kar pomeni, da je bilo v 2020 zanje razporejenih kar 11.163.750,00 evrov. Z letom 2019 so po Zakonu o osebni aistenci »invalidi« upravičeni tudi do te storitve, ki se krije iz proračuna RS, kar navrže cca. 36 miljonov letno. Zakon o izenačevanju možnosti ZIMI preprečuje in odpravlja diskriminacije, ki temeljijo na invalidnosti – zanje ustvarja pogoje enakih možnosti na vseh področjih življenja. Upravičeni so do posameznih prilagoditev (npr.: za avto, kombi), veliko je tehničnih prilagoditev za slepe, tu so še tehnični pripomočki za premagovanje komunikacijskih ovir, dostop do vključujočega izobraževanja, pes vodnik ali pomočnik. Invalidi so po ZZZS upravičeni do brezplačnih medicinsko-tehničnih pripomočkov, denimo navadnih in električnih vozičkov  (stanejo tudi do 25.000 evrov), električnih skuterjev, slušnih aparatov ... Prav tako ne smemo pozabiti, da imajo nekatere skupine invalidov enakrat na leto tudi pravico do t.i. obnovitvene rehabilitacije. Šoloobvezni mladostniki pa imajo pravico tudi do spremljevalca med poukom.

Ne moremo ravno govoriti o tem, da se t.i. invalidom godi slabo ali jim ni omogočen dostop do zelo kakovostnih pripomočkov, s katerimi lahko dosegajo enake možnosti in so aktivni v družbi. Seveda le, če imajo za to voljo in ustrezna znanja, če pa želijo nekateri posamezniki še naprej izigravati vlogo ubogega invalida, jim pa tako ali tako nihče ne more pomagati pri njihovi aktivaciji. Precej slabše se piše starostnikom, ki živijo pod pragom revščine ali pa so prepuščeni sami sebi. V dom za starejše občane ne morejo, včasih to tudi ni potrebno, ke bi jim le manjša pomoč na domu omogočila dostojno življenje – zato je tovrsten pamflet, ki ga spodaj objavljamo v celoti, žalitev vseh tistih, ki si prizadevajo za generacijsko enakopravnost.

Člani sveta FIHO, imenovani na predlog

Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije

Vlada Republike Slovenije

Gospod Marjan Šarec, predsednik Vlade RS

Gregorčičeva 20-25

Ljubljana 1000

Ljubljana, 27.1.2020

ZADEVA: Stališče članov sveta Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) imenovanih na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) o delitvi FIHO

Spoštovani,

člani sveta FIHO, imenovani na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), predlagamo, da se Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji (FIHO) razdeli na dva samostojna administrativna dela.

FIHO je v slovenskem sistemu edinstven primer, da si dva različna sektorja, vsak s svojo zgodovino, perspektivo ter potrebami in interesi uporabnikov delita eno institucijo. Menimo, da so strokovne podlage, uporabniki in programi invalidskih in humanitarnih organizacij do te mere različni, da terjajo različno obravnavo. To bi obema skupinama, ob uporabi ustreznih orodij, postopkov in specifičnih pristopov omogočilo bolj učinkovito delo in razvoj. Primeri učinkovite samostojne sektorske ureditve so npr. področja športa, kulture, znanosti itd.

Razlogi za naš predlog so tudi naslednji:

1. V skladu z razvojem so se predvsem v tem mandatu sveta FIHO pokazale sistemske šibkosti dvosektorske rešitve, kjer lahko zaradi različnih potreb uporabnikov, programov in strokovne doktrine pride do sprejemanja ali nesprejemanja odločitev, ki bi bile v korist obeh sektorjev oziroma je onemogočeno sprejemanje sektorsko specifičnih odločitev. 
2. Število invalidov in invalidskih organizacij narašča, predvsem pa narašča število invalidov, ki za polno in enakopravno vključujevanje v družbo potrebujejo posebne socialne programe invalidskih organizacij. Strokovna izhodišča in razvoj invalidskega varstva, kakor tudi razvoj humanitarnega področja v RS terjajo ločeno obravnavo in specifične postopke ter način dela. Medtem ko humanitarne organizacije rešujejo časovno omejene socialne stiske, v invalidskih organizacijah za uporabnike skrbimo njihovo celo življenje. Programi vključevanja in socialne aktivacije so vse boljši, vendar tudi vse dražji. Za ohranitev dosežene ravni človekovih pravic invalidov in za prizadevanja za dosego spoštovanja še neuresničenih, je nujno bodisi za vsaj 40% povečati obseg FIHO sredstev, bodisi pa delitveno razmerje med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami (HO) povrniti na 90%:10%. Začetno razmerje je bilo namreč 90%:10% v korist invalidov, vendar so se skozi čas invalidske organizacije iz solidarnosti večkrat odzvale na prošnje humanitarnih in pristale na spremembe delitvenega razmerja v škodo invalidov. Zdaj smo v desetem letu prosperitete, za razliko od prejemkov invalidov so se socialni transferi občutno dvignili in glede na dejanske potrebe uporabnikov je potrebna, smiselna in pravična. vnovična vzpostavitev delitvenega razmerja 90%:10%.
3. Obseg FIHO sredstev ima že skoraj desetletje negativen trend in je v zadnjih letih za tretjino manjši kot še pred desetimi leti. Pri tem je nesporno dejstvo, ki terja posebno obravnavo, da imajo humanitarne in druge organizacije tudi lažji dostop do sredstev na prostem trgu, na voljo pa so jim tudi številni domači in tuji razpisi, ki invalidskim organizacijam niso.
4. Posebni socialni programi, ki jih izvajajo invalidske organizacije, so pogosto edini, ki invalidom omogočajo uveljavljanje in uresničevanje človekovih pravic. Njihovo izvajanje terja  posebno pozornost, ker se z njimi omogoča neodvisno življenje in enake človekove pravice ter temeljne svoboščine v skladu s slovensko Ustavo in mednarodnimi zavezami naše države.

Seznanjeni smo tudi z memorandumom o delitvi FIHO, ki so ga pripravili člani sveta FIHO imenovani na predlog humanitarnih organizacij, kjer tudi sami predlagajo, da se FIHO razdeli na Fundacijo za financiranje invalidskih organizacij in Fundacijo za financiranje humanitarnih organizacij. Predlog podpiramo, pri čemer moramo opozoriti, da so vanj zapisane tudi neresnične in zavajajoče navedbe o onemogočanju uresničevanja zahtev Računskega sodišča. Predlagane so bile namreč le posamične spremembe aktov, pri čemer je šlo za nesistematski, parcialen pristop s posameznimi, ad hoc rešitvami, ki v večjem delu niso bile povezane z zahtevami Računskega sodišča, ob tem pa je bil neprimeren tudi način podajanja predlogov, ki ni omogočal primerne strokovne obravnave. Kot smo že večkrat pojasnili, posamičnih rešitev nismo podprli, ker so bile neprimerne in proceduralno sporne, ne pa zato, ker bi nasprotovali popravljalnim ukrepom, ki v veliki meri odražajo, za kar smo se pred tem in se še zavzemamo tudi sami.

Podpisani člani sveta aktivno sodelujemo pri razvoju fundacije z oblikovanjem predlogov sprememb aktov, v zadnjem času pa predvsem s pobudami in zahtevami, da naj fundacija nemudoma pristopi k uresničevanju popravljalnih ukrepov računskega sodišča, k čemur smo tudi večkrat pisno pozvali in v ta namen predlagali ustanovitev posebne delovne skupine. Menimo namreč, da sam razvoj, kakor tudi obseg in strokovna zahtevnost popravljalnih ukrepov terjata vključenost tako predstavnikov invalidskih in humanitarnih organizacij, kot tudi zunanjih strokovnjakov. Predlog predstavnikov IO o ustanovitvi delovne skupine za izvedbo popravljalnih ukrepov RS doslej še ni bil uresničen, s tem pa se zamuja tudi priložnost za pripravo strokovnih izhodišč za naše nadaljnje delo.

Pri tem znova poudarjamo, da v vsakem primeru podpiramo in zahtevamo čimprejšnjo uresničitev vseh zahtev Računskega sodišča in drugih strokovnih organov, kakor tudi njihovo upoštevanje pri nadaljnjem razvoju in pripravi novih temeljev za delo invalidskih organizacij ter bomo na ta način ravnali tudi v prihodnje.

Lepo pozdravljamo.  

Člani sveta FIHO imenovani na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije

(za njih)

Goran Kustura 

glavni tajnik NSIOS

Linhartova 1

1000 Ljubljana, Slovenija

T: +386 40 844 044

F: +386 1 432 81 42