Zakaj vlada takšen strah pred koronavirusom? Zakaj ga ograjujejo in zavirajo njegov razmah? A res nihče ne vidi njegovih prednosti? Koronavirus je vendar rešitev na pladnju za vse tegobe človeštva in sveta – darilo narave (ali za one druge božji dar).

Ne le, da lahko s premišljeno uporabo koronavirusa zagotovimo prihodnost človeštvu. V istem zamahu lahko tudi preprečimo zlom civilizacije in ohranimo vremenske pojave znotraj okvirov, ki omogočajo civilizirano življenje. Obenem lahko tako zmanjšamo porabo naravnih virov, da jih bomo porabili manj, kot jih bo v istem času na novo nastalo. Še gospodarska rast ne bi padla pod prisilo omejitev planeta, ampak bi imeli čas duhovno dozoreti, se je naveličati in se ji prostovoljno odpovedati. In naravna okolja, ki jih zdaj brezobzirno uničujemo ali zaradi nas nezadržno propadajo, bi lahko prepustili samoobnovi.

Vse to s pomočjo koronavirusa? Je to mogoče? Vsekakor.

Takoj bom pojasnil. Ampak najprej je čas za medzgodbo, ki je v bistvu predzgodba! Takole gre:

o

Konec tlačanstva, razcvet trgovine, umetnosti in duhovnosti, prehod alkimije v naravoslovje in blodenj o bogu v družboslovje je zaznamovala kuga. Vprašanje za zgodovinarje je, ali bi brez nje sploh lahko govorili o koncu srednjega veka, renesansi, humanizmu in vsem, kar je sledilo. Navsezadnje se je med Vzhodnoevropejci, ki jih kuga ni tako zelo dotolkla, tlačanstvo s pripadajočo duhovno okamenelostjo ohranilo globoko v 19. stoletje, in bi ga verjetno imeli še danes, če jih ne bi okoliške države prisilile v spremembe.

Prebivalce deževnih gozdov Severozahodne Amerike so rdečke zdesetkale dvakrat. Najprej jih je zdesekal (dobesedno – na desetino) val, ki je do njih prišel po naravni poti. Nekako so se sestavili, in ko so do njih prodrli Evropejci, so bili spet civilizacija. Z Evropejci so nekaj rodov uspešno trgovali, nato pa so jim pričeli iti na živce, ker so se hoteli tam naseliti. Da bi se jih znebili, so jih pričeli načrtno, naselje za naseljem, obiskovati z belci, obolelimi za kozami. To jih je tako zdesetkalo, da se še do danes niso sestavili.

AIDS je prišel v zavest človeštva skupaj z LGBT posamezniki. Ti so po zaslugi seksualne revolucije ravno prišli na okus svobode, nato pa so se naenkrat znašli v vojni: desetkal jih je AIDS, postali so izgovor za seksualno kontrarevolucijo in dežurni krivci za njene stranpoti. Zaradi tega so se zamerili uslužbencem, v katere so se prelevili 'navadni' hipiji, nazadnjaki pa so se nad njimi znašali na vse načine, ki jih premore njihova suha pamet z debelimi pestmi. 'Pedri, lezbijke in podobni izrodi človeštva' so bili prisiljeni postati vojska in skupnost. Ko so si izborili pravico do obstoja, so se borili dalje, se borijo in se bodo borili, dokler ne dobijo vsega, kar pritiče svobodnim ljudem. Bi bili danes na točki, na kateri so, če ne bi bilo AIDS-a?

o

Kaj ima tale medzgodba skupnega s koronavirusom kot rešitvijo za trenutne tegobe človeštva? To: razmah smrtonosne kužne bolezni lahko družbo uniči ali na novo vzpostavi, lahko jo požene v propad ali napredek.

Naša družba trenutno drvi v propad, in to ne da bi ji pri tem pomagala kakšna bolezen razen nadčloveške neumnosti. Glede na neštete razprave in dejanja zadnjih let je v človeški naravi povsem očitno nekaj, kar nam ne omogoča rešitve. Ne le, da na zavore ne pritiskamo, ampak o tem samo govorimo; v resnici pritiskamo na plin in drvimo v prepad vedno hitreje. Vsako leto uničimo več narave in spustimo v ozračje več toplogrednih plinov kot prejšnje leto, čeprav vemo, kam nas bo to pripeljalo: ne le v svet suš in poplav, neviht in požarov, bolezni in lakote, ampak tudi v svet selitev in preganjanj, umorov in pokolov, spopadov in vojn.

Kaj če bi odstranili vse ovire na poti koronavirusa in mu pustili, da obide svet in nas zdesetka? Bil bi neprimerno prijaznejši morilec od katerekoli vojne. Pobijal bi precej enakomerno; nad nobenim ljudstvom ne bi izvajal genocida. Lotil bi se bogatih in revnih, levih in desnih, pametnih in neumnih, vseh spolov in starosti. Pobil bi le večji delež starcev, kar bi pred neizogibnim zlomom rešilo vse pokojninske in zdravstvene blagajne tega sveta. Pobil bi tudi skoraj vse otroke, zaradi česar odrasli ne bi več imeli izgovora, zakaj se nimamo časa ukvarjati s svetom, družbo in sabo. Ljudje bi umirali v krogu svojcev in se od njih v miru poslovili. Povsod bi ostalo dovolj zdravih ljudi, ki bi lahko družbo in civilizacijo peljali naprej.

Ko bi bili zdesetkani, bi lahko živeli kot doslej, pa bi toploto ozračja vseeno ohranili znotraj meja znosnosti. Desetina človeštva ne bi mogla več izčrpavati naravnih virov, ker nas preprosto ne bi bilo dovolj za to. Poleg tega bi potrebovali samo delček obstoječe infrastrukture, torej bi lahko preostanek razstavili na surovine. V času manjšanja števila prebivalstva ter posledično preobilja hrane, surovin in proizvodnih sredstev gospodarska rast ne bi več imela smisla; po naravni poti bi se preobrazila v razmeram bolj primerno gospodarsko blodnjo. Tudi vojne bi izzvenele, ker bi imeli vsi vsega dovolj, poleg tega pa tudi dovolj opravka sami s sabo. In medtem ko bi odkrivali, kaj vse lahko počnemo v novih razmerah, razen da seksamo kot zajci, bi si narava korenito opomogla.

Svoboda koronavirusu – svoboda človeštvu!