{facebook http://za-misli.si/images/rkralj.jpg}

V kinu sem si ogledal izjemen film 1917 (iz leta 2019), angleškega režiserja Sama Mendesa, nedolgo tega pa prav tako izjemen dokumentarec še enega znamenitega režiserja, Petra Jacksona, z naslovom Nikoli se ne bodo postarali, 2018. Prvi film je igrani, drugi pa je dokumentarni, sestavljen iz niza digitaliziranih posnetkov prve svetovne vojne. Resnične prizore spremlja besedilo iz zgodovinskih intervjujev z udeleženci 1. svetovne vojne, predvsem z vidika njihovega doživljanja vojne. Film 1917 pa temelji na resničnih dogodkih in je tako pretresljivo realističen, kot bi gledali dokumentarec.

Čeprav bi kdo lahko rekel, da sta filma 1917 in Nikoli se ne bodo postarali, zgolj dva zgodovinska vojna filma, pa sta leta 2020 neverjetno aktualna. Govorita o popolni nesmiselnosti vojne. Govorita o političnih psihopatih, ki nas vedno znova rinejo v vojne. Govorita o političnih norcih, ki bi radi mladim ljudem v roke ponovno porinili puške.

Oba filma pokažeta, da vojne niso romantične, niso junaške. Vojne so grozljive, umazane, prinašajo neizmerno trpljenje, bedo, umiranje, razčlovečenje. Samo politikom v varnih pisarnah, oklepnih vozilih in super bunkerjih se zdijo vojne »fajn«, obožujejo pa jih seveda trgovcem z orožjem. Ti so vedno zmagovalci vseh vojn. Njim je vseeno kdo se bori proti kom, kdo se brani pred kom, važno je, da vsi kupujejo orožje. Običajni ljudje so vedno poraženci.

Če je bila že prva svetovna vojna neizmerno okrutna in je uničila milijone človeških življenj, prav tako druga, ki nam je na koncu »prinesla« še jedrsko orožje, kakšna bo potem šele tretja, v katero nas potiskajo politični psihopati in norci. Jedrske bombe, ubijalski droni, vojaški roboti, kemično in biološko orožje. Si res želimo tega?

Vojna z revnimi

Danes v svetu za vojaške zadeve letno zapravimo približno 2.000 milijard dolarjev, od tega polovico Američani. Samo 1,5 odstotka te vsote oziroma s 30 milijard dolarjev letno bi zadoščalo za popolno izkoreninjenje lakote v svetu. Danes v svetu kar 820 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, približno 9 milijonov pa jih letno zaradi lakote umre. Med njimi je kar 3 milijone otrok, kar pomeni, da vsakih 10 sekund v svetu zaradi lakote umre otrok, mlajši od 5 let. (Mercy Corps)

Mar ni to grozljiva vojna. V štirih letih 1. svetovne vojne, od 1914 do 1918, je umrlo približno 22 milijonov ljudi (od tega polovica vojakov in polovica civilistov), kar pomeni 5,5 milijona letno. Danes torej letno umre več ljudi zaradi lakote, kot jih je umrlo v času prve svetovne vojne. V resnici smo v vojni z revnimi. Ubijamo jih, ker jim krademo ali jih prikrajšamo za nujno potrebne vire oziroma ker ogromne denarne vire namenjamo bodisi za trošenje nepotrebnih dobrin bodisi za gigantske »obrambne« izdatke.

V svetu je danes 21 suverenih držav, ki nimajo vojaških sil. Tudi Slovenija bi se lahko odrekla oboroženim silam in sredstva za vojsko namenila za kaj mnogo bolj koristnega. S tem bi mnogo bolj prispevali k svetovnemu miru, kot s stalnim povečevanjem vojaških izdatkov, ki naj bi leta 2023 dosegli 679 milijonov evrov. Kaj pa domovi za ostarele, vrtci, zdravstvo ali najrevnejši? Z ukinitvijo vojske bi naredili veliko za blaginjo in mir, namesto da trošimo »vojaške« milijone, ki samo poglabljajo svetovne konflikte.

Prvi svetovni mir

Imeli smo 1. in 2. svetovno vojno in še nič koliko manjših vojn in večjih vojn in konfliktov. Kaj pa če bi zdaj končno razglasili 1. svetovni mir, ki bi se nadaljeval v trajni svetovni mir. Namesto nore oboroževalne tekme, bi se lahko posvetili odpravi lakote in revščine - s pravično delitvijo globalnih dobrin - in ohranjanju globalnega okolja. Z sredstvi, ki jih zdaj porabimo za oboroževanje, bi bilo to res zelo enostavno.