Kje srce dobi okužbo?

Saj, če kar ne najdeš mira,

gledaš svet, kako umira,

kam srce naj gre v službo?

o

Čez življenje čas te nosi,

pod življenjem ali skozi.

Ves izplen so majhni kosi:

lepi, preživeti v grozi.

Skozi njih zaveš se, kdo si:

kdo ustreza ti za družbo,

kaj ustreza ti za službo,

kje počutiš se domače,

kaj najljubše so igrače,

kje srce dobi okužbo.

o

Ko si majhen, te obsede

človek, pravljica, igrača.

Večji že zaveš se bede;

vsaka igra se ne splača,

moraš srkat izpod krede,

vrata kdo in kaj odpira.

Lepo, grdo vate vdira.

Kar požel si, dalje seješ,

kakor veter nekam veješ;

saj, če kar ne najdeš mira …

o

Zdi človeštvo se kot sanje:

opice gredo na Luno,

v dreku pujs goji se zanje,

gozd ni gnezdo ampak bruno …

Svinjarija, prej pa klanje,

kdo lastnik bo tega vira,

koga rep čigav živcira …

A nam res je treba tega?

Tema na življenje lega;

gledaš svet, kako umira.

o

Deco imet bilo bi škoda.

Kar potrudiš se zgraditi,

veš, da bo odnesla voda.

S komer vežejo te niti,

tre, terilna je posoda.

Pujs bi boljši bil za družbo,

gozd pozdravil bi okužbo.

Daješ se in v školjko greš,

saj v resnici res ne veš,

kam srce naj gre v službo.