Vendar to počnemo na račun drugih in s tem uničujemo njihovo sedanjost in tudi prihodnost, s tem pa tudi svojo, saj nismo izolirani otočki v "oceanu človeštva". Tako s kopičenjem bogastva dejansko dosežemo ravno nasprotno, kot smo želeli, saj naša prihodnost postaja le še bolj negotova. Vrtimo se v začaranem krogu.

 

Naš temeljni strah pa dejansko izvira iz občutka ločenosti. Če se počutimo ločeni, ne zaupamo nikomur. Strah nas je drugih. Poglejmo si primer Združenih držav Amerike. Če malo posplošimo, lahko rečemo, da je temeljno vodile ameriške družbe "vsak naj poskrbi zase". S tem v osnovi ni nič narobe, a ne na račun drugih. Večina Američanov ima doma orožje, ker jih je strah drug drugega. Zato si tudi kopičijo zaloge in bogastvo. Ker si tako vsaj začasno lahko "kupijo" varnost oziroma vsaj občutek varnosti.

Na drugi strani so skandinavske države, kjer velja načelo "poskrbimo zase, a tudi drug za drugega." Zato so skandinavske države po vseh merilih srečne države. Ker vsakdo ve, da v prihodnosti lahko računa na druge, da mu bodo pomagali, ko mu bo šlo "za nohte"; zato ni obremenjen s kopičenjem silnega bogastva in samo-oboroževanjem. Če skrbimo drug za drugega, občutimo povezanost, sprejetost, ljubezen. Tako kot v večini družin. V najširšem smislu pa smo prav vsi Zemljani pripadniki velike človeške družine oziroma Enega človeštva.

Globalna povezanost in delitev dobrin

Če bi ta občutek povezanosti, sprejetosti, vključenosti oziroma ljubezni lahko prenesli na globalno raven, bi občutek ločenosti izzvenel, s tem pa tudi strah, pohlep in tekmovalnost, ki danes povzročajo tako neizmerno trpljenje ljudi in tudi drugih bitij, s katerimi si delimo ta čudoviti planet.

Združeni narodi

V svetu že imamo organizacijo, ki nas združuje na podlagi univerzalnih etičnih načel (ki so izraženi predvsem v Splošni deklaraciji človekovih pravic in drugih konvencijah, sporazumih itd.). To so Združeni narodi, ki (sicer še nepopolno) izražajo idejo Enega človeštva. To ne pomeni, da zanikamo svoje lastne etnične, državne, verske, jezikovne, kulturne in druge identitete, temveč da smo navkljub vsem razlikam povezani in delujemo kot ena velika družina, ki si še z drugimi bitji deli skupni dom - planet Zemljo.

Globalna ekonomija delitve

Da pa bi zares lahko izrazili Enost človeštva in občutili medsebojno povezanost, sprejetost, vključenost oziroma ljubezen, moramo tudi na ekonomski ravni delovati tako kot ravnamo v svojih družinah, kjer si med seboj delimo dobrine, ki vsakomur omogočajo zadovoljevanje njegovih osebnih potreb ter s tem zdravje in blaginjo. Potem bo izginil občutek ločenosti, ki povzroča strah, ta pa pohlep in tekmovalnost.

Globalna delitev dobrin je izraz ljubezni do drugega in razumevanja Enosti človeštva, ki jo utelešajo Združeni narodi.