● Primož Trubar (8./9. 06. 1508 – 28. 06. 1586 – 511 let od rojstva in 433 let od spremembe življenja).  Pred nekaj dnevi sem sklenil miniature in jih poslal v Za-misli.si, 31. 10. pa smo praznovali Trubarja, zato šele sedaj nekaj misli o njem in ob tem.

Ne bom ponavljal kaj o njem, kar je o Trubarju že stokrat znano, a povedal bi le nekaj »malenkosti«: po Trubarjevi spremembi življenja, so nas katoliki pahnili v protireformacijski čas, ki še sedaj nezadržno in vse bolj peklensko traja. In ni videti, da se bo kaj in bi se kaj spremenilo. Ob tem, zakaj so zatrli protestantstvo, samo to, če se zazremo v sporočilo cuius regio eius religio – češ, vera bo takšna, kakšne vere je vladar, – je to povsem v nasprotju s tem, kar nam Bog daje, ko celo po katoliških teologih zagotavlja vsakemu človeku, da ga svobodno izbere na podlagi svojega razuma, kakor mu ga je Bog ustvaril. Žalostno, kam so zabredli katoliki, ki oznanjajo laži in neresnice in tlačijo ljudi, ki razmišljajo tako kot je Bog določil. In ravno zaradi tega, da bo vera takšna kot je vera »vladarja«,[1] je prišlo in prihaja do vojn in trpinčenja ljudi zaradi katolicizma po vsem svetu. A to nima nič skupnega z božjim razodetjem…

In ta ločitev, da je vera samo tista, ki jo ima vladar, je žalost za vsakega zemljana. Vprašujem, kje je tu kakšen Bog? In to, da so v kali zatrli protestantizem, se kaže tudi v Sloveniji. V Sloveniji imamo na žalost dve Sloveniji, v kateri je protestantska v manjšini in je oklofutana. Da Slovenija ni ena, ampak sta dve, je pravilno in pravično zapisal D. Verčič pred nekaj leti:

»Že kakšnih petsto let – od časov Primoža Trubarja – Slovenija ni ena, Sloveniji sta dve. Prva izhaja iz humanizma in renesanse, druga je provincionalna in ponosna na svojo norost. Prva knjige piše, druga jih zažiga. Prva nas odpira v svet, druga nas ograjuje z bodečo žico«.[2]

In to na veliko žalost mislečih in v boga verujočih ljudi, še vedno traja. Poleg tega, kar pravi D. Verčič o humanizmu in renesansi in o protireformacijski norosti, si poleg tega eminentni katoliški ljudje tudi drugače jemljejo in prisvajajo protestantizem, saj jemljejo dosežke protestantizma celo tako, da jih kradejo in da se za to niti ne opravičijo, še manj, da bi sploh navedli, kar je šolski primer njihove nekulture. Trubarjev »stati inu obstati« si je prisvojil kardinal F. R. kot svoje (škofovsko!) geslo in o tem niti besede. Ni čuda, da to ljudje jemljemo kot krajo, saj kaj drugega to  početje ne more biti. A po drugi strani, če poslušamo omenjenega kardinala, kar govori na primer po televiziji o Trubarju, ko se skoraj norčuje iz Trubarja in ga povsem v nič daje, je pa zares nečloveško, saj druge besede res ne najdem, razen če ne izrečem še kakšne strašnejše. Zanimivo, kako prav ima Verčič, da je druga Slovenija (beri protireformacijska) ponosna na svojo norost, ko sežiga in krade. ♦

● ZAČETKI SVETA IN ČLOVEŠTVA. Kako nam že piše stara zaveza židovske ali jebusejske biblije o začetku sveta in prvih ljudeh?

 Najprej o prvem poročilu o stvarjenju: v začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Prvi dan je naredil svetlobo, drugi dan oblok sredi voda, naredil je kopno in morja, tretji dan naj požene zemlja zelenino, in tako dalje. »Tako sta bila dovršena nebo in zemljo in vsa njuna vojska. Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil, sedmi dan pa je počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil… To je postanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena« (1 Mz 2, 1-4). Za vsako stvar, ki jo je ustvarjal, je porabil 24 ur ali en dan časa. Res zanimivo, kako nam Judje pričajo in nas v nekaj povsem človeškega nategujejo, čeprav duh, kakor je Bog bil in še je, pa res nekaj ne ustvarja 24 ur. Res smešen začetek poročilo o nastanku sveta, ki nima s tistim, ki je bil rekel »sem, ki sem« ali duhom, ki ni travna bilka, ne kača, ne zrak in ne voda, torej ni materija, nobene zveze. Ampak pri slabih pravljičnih Židih jo gotovo ima…

Poudarjam še enkrat: kako človeški opis stvarjenja imamo v židovski, judovski ali Jebusejski zavezi. Bog se pri svojem delu celo utrudi in sedmi dan počiva »po vsem svojem delu«. Zares povsem človeško povedano. Že tretjega dne je Bog naredil, da je zemljo pognala zelenino, kar je potem še enkrat opisano (1 Mz 2, 4b-5). Tudi kako je ustvaril človeka iz prahu zemlje je opisano še enkrat, saj ga je že ustvaril v šestem dnevu. A kaj si moremo, četudi je narobe zapisano… Kako naj človek verjame takšnim slabim pravljicam, ki niti pravljice niso?

In naprej: potem je Bog zasadil vrt v Edenu. V vrt je postavil človeka, ki ga je naredil, da bi človek (tedaj še samo Adam!) obdeloval in varoval ta vrt. No, in že takrat, ko še ni bilo Eve, je Bog zapovedal: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega, pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti« (1 Mz 2, 16-19). In kako bi to izgledalo, da bi moral umreti? Tega Bog ni povedal.

Nato je Bog rekel, da ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno. Je zelo zanimivo: ni Adam o tem kaj govoril, da mu ni dobro samemu biti, ampak Bog. In mu je naredil »pomočnico« Evo. Kakđšna pomočnica mu je bila, ko ga je pognala iz  raja, tu ne bom podrobneje govoril. To ni le čudno, ampak povsem kaže, kako je že začetek »svetega« pisma delo zgolj judovskega človeka, ki je okužil s svojo miselnostjo skoraj celotno človeštvo, še posebej pa zato, ker so ta slabi pravljični nauk povzeli katoliki in učili otroke in ljudi samo o tem kot da je to edini pravi način o nastanku sveta. Grozno.

In potem se v raju nenadoma pojavi kača. Zakaj kača, ne vem. Lahko bi se pojavila hijena, ki je ubijalska, ali pa lisica. A piše: »Kača je bila najbolj prekanjena kot vse živali polja, ki jih je Gospod Bog naredil« (Mz 3, 1). In kača je celo govorila. Prav zanimivo, kaj si Židje niso izmislili že takrat in to dali v »sveto pismo«!!. Upam, da kača ni bila v kaki šoli za takratni človeški govor in se ni takrat izobraževala v ne vem kakšnem človeškem jeziku, da je lahko govorila v Evinem jeziku. Takšne stvari se dogajajo samo v pravljicah in ne v resnem poročilu o stvarjenju.

Vidite, tako smo do sem, to je do tretjega poglavja prve Mojzesove knjige prebrali veliko judovskih nesmislov: da je Bog šest dni ustvarjal svet in je potem celo en dan moral počivati, da je bila kača bolj prekanjena od drugih živali in je celo govorila (basnopisci, skrijte se). Že iz teh dveh postavk lahko sklepamo, da tu piše in govori »sveto pismo« samo človek in da govori povsem pravljično, a še to kot zelo slabo pravljično, saj pravljice imajo povsem drug in dober namen, da bi pa kot slabo pravljico razlagali celo stvaritev neba in zemlje, je pa popoln absurd. 

In če gremo v tej nesmiselni pravljici naprej, pridemo do sinov Adama in Eve. Imela sta dva, ki sta se sprla, in je Kajn Abela ubil. Pač zgodba. A poglejte nadaljevanje: ker je Kajn Abela ubil, se je Kajn zbal, da bo kdo njega ubil zaradi tega, zato mu je dal bog znamenje, da bi, kdor bi ga ubil, bil sedemkrat kaznovan. A kdo naj bi bil tisti, ki bi Kajna ubil? Oče Adam? Mati Eva? Ja, saj drugih ljudi pač v pričevanju besedila stare zaveze ni bilo. Še več: potem piše, da je Kajn spoznal svojo ženo. Ja od kod pa sedaj nenadoma ženska, saj vemo, da so bili doslej samo trije, če Abela odštejemo. Res čudno, saj ni bilo doslej nikjer govora, da je bilo takrat na svetu kaj več ljudi. Spet nova  potegavščina Judov!

In tako se nesmisli »stvarjenja« nadaljujejo. Če je naše gore list dr. Jakob Aleksič rekel, da je sveto pismo knjiga dialoga med Bogom in ljudmi (moral bi pravilneje reči med Judi ali Židi,ki so si domišljakli da Bog je, a ga še doslej ni nihče videl) in še bolj pravilno, da ne gre za noben dialog, ampak med Židovske zahteve, ki so jih dajali Jahveju, a ta se pa ni nikjer in nikoli javljal nazaj. No, seveda se je po Mojzesu, Abrahamu in ne vem komu, a to so bili zgolj Judje, ki so pač egoistično zahtevali od ljudi tudi to, da jih bo Jahve branil celo z vojno in vojskami, kar pa z bogom nima resnično nikakršne veze. Še več, to ima vezo samo z militantnimi Židi ali Judi, ki so Jahveja (boga) postavljali v pomoč tudi takrat, ko so ubijali. In to delajo še sedaj vsega več kot dva tisoč let!

Tako vidimo, da je tako imenovana židovska ali judovska stara zaveza samo njihova zgodovina, ki so jo skušali tudi s katoliško cerkvijo zaobrniti na vse narode. Vendar, če drugi narodi, ki niso (bili) izvoljeni, kakor se imajo Judi ali Židi za izvoljene, nimajo tako bedaste pravljične podobe o stvaritvi sveta, kakor jo Judje vsiljujejo, to kaže samo na to, da je odnos do boga ali duha povsem drugačen od židovskega, ki je zlagan in lažniv.  Menim, da je stvarjenje sveta mnogo bolj resna in celo sveta zadeva kot jo nam ponuja neka židovska pravljica, ki niti pravljica ne more biti. Duh se nedvomno povsem drugače javlja človeku in tudi človek ima mnogo globlji odnos do Duha, kakor nam pa kaže judovska ali židovska vsiljenost, ki ne le na začetku njihove biblije, kaže tudi pozneje zgolj njihov vojaški in vsiljen način življenja na Zemlji, saj ti ljudje ponižujejo druge narode in jih imajo za podrejene njim, ki se delajo, da so izvoljeni. To pa je gotovo povsem ne božji, proti božji in človeško povsem zgrešen način, kako se z izvoljenostjo, ki je v bistvu ubijanje celo v imenu Jahveja, dokopati do lastnosti, ki niso niti malo človeške. Duh ali Bog pač ni nikoli težil, da bi izvolil na zemlji en narod, kakor si Sionisti to domišljajo in s tem izpodrivajo ostale ljudi, pač pa je Duh dostopen do vsakega človeka, če ga je sam ustvaril, mar ne? Zakaj bi Bog ravno bil samo za izraelski narod, saj ima enako nalogo do vseh človeških bitij na zemlji. Tudi v tem se vidi vsiljenost Izraelcev (Židov, Judov) in njihova militantna »nadvlada« na zemlji.

In to se tudi zelo dobro vidi v njihovi zgodbi o stvarjenju in začetkih, ki niti nimajo slovesa kakšne dobre pravljice, ampak kažejo zgolj na judovske izmišljotine, ki jih hočejo celo s pomočjo svoje sestre katoliške cerkve vsiliti človeštvu, celo kot izvoljeno ljudstvo… To je največji greh tako proti njihovemu Jahveju, kakor proti pravemu Duhu in s tem proti celotnemu človeštvu. ♦

● Slovenci, ne pozabimo: Ob koncertu 50. obletnice ustanovitve primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivca govor Saše Vuge:

https://www.youtube.com/watch?v=HPgSJ93Jb90

To bi moral vedeti vsak slovenski gimnazijec ali srednješolec, da ne govorim o študentih, na pamet. ♦

● »…kajti noben resen bog ne bi ustvaril sveta, v katerem je toliko bede, kot je je na tem nesrečnem svetu« (Dušan Ruter).1[3]

O tej bedi piše tudi Karl Gržan, ki je pred nekaj časa napisal (teološko) knjigo z naslovom Kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpljenja.[4] Tako tudi D. Ruter postavlja pravilno vprašanje o ustvaritvi takega sveta, v katerem je toliko bede.

A pri tem moramo na tako ustvarjen svet gledati naprej in menim, da tudi drugače:

-       za določeno bedo si je človek skoraj sto odstotno sam kriv, vsaj kar zadeva človekovo obnašanje in početje človeka proti človeku,

-       in tudi v primerih, ko se rodijo ljudje, ki so invalidi, se ne morejo gibati, ne govoriti, so drugačnega izraza, se mi zdi da mnogokrat tudi.

Kar zadeva medsebojne odnose med ljudmi, bi ti odnosi mogli biti diametralno drugačni kot so pa sedaj. Že stari Grki so govorili, da

»'Dobri' še niso doslej zatrli nobene države;

le če se v 'slabih' kedaj zdrami predrzen napuh,

vodijo množico v zlo in delijo pravico krivičnim,

sebi v dobiček seve, da obdržali bi moč.

V mestu le takem ne upaj, da mir bi se dolgo ohranil…[5] 

Tudi L. N. Tolstoj je tega mnenja, saj Gandhiju takole piše: »V zadnjih dneh svojega življenja je pisal Gandhiju o prevladujočih lažnih načelih, na katere se je navadilo človeštvo. Ruski mislec mu je govoril, kako je človeška civilizacija na tisoče let živela tako, da je bilo nasilje glavna metoda za zagotavljanje preživetja. Ampak, kot je pravil, takšna pot življenja ni združljiva z veliko bolj naravnim načelom, načelom ljubezni«.4[6]

Če naštevam še naprej ljudi, ki gledajo mnogo bolj naprej kot v sedanjost in nazaj o0d katolikov, moram našteti tudi Dalaj Lamo, ki je izredno pronicljiv v razmišljanju in to mnogo bolj kot kak papež ali katoliški teologi. Takole pravi:

»Molitev ne bo rešila vaših problemov. Jaz sem budist. Vsak dan se srečujem z molivci, toda ne verjamem, da molivec prinaša mir v družbo ali da bi bilo na svetu več miru. Tisoče let človek moli, moli, in moli, a se ni prav nič spremenilo. Večkrat ljudem pripovedujem, če boste imeli možnost, da pridete skupaj s Kristusom ali Budo, prosite ju, naj prineseta mir na naš planet. Gotovo vam bosta rekla: Kdo je pa naredil nasilje. Če je nasilje naredil Bog, potem je logično, da ga prosite, naj ga odvzame. A nasilja ni naredil Bog, ampak smo ga mi ljudje naredili. Tako Buda in Jezus Kristus bi nam to rekla. Vi ljudje ste to naredili. Zato je vaša odgovornost, da se nasilja rešite. Ne obremenjujte Boga s problemi, nasiljem, vojnami, ker ste jih sami naredili«.

Kot vidite, sem tukaj navedel ta pravi pogled na zlo v svetu in je na njem toliko bede in kdo to povzroča. Bog gotovo ne! Ti pogledi, od Grkov, Tolstoja, Gandhija in Dalaj Lame, se povsem diametralno razlikujejo od učenja Judov ali Židov in od učenja teologov v Rkc, in učenju Judov in Rkc celo nasprotujejo. Povsem jasno je, da smo za to gorje in bedo ljudje sami krivi in nikakor ne bog. Kdo je avtor nasilja, vojn5, laži, nedolžnega ubijanja, hudobij, krivega pričevanja, prepirov med ljudmi? Bog? On prav gotovo ne, saj je tudi po Jezusu Kristusu učil ravno nasprotno: »Ljubi gospoda svojega Boga z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prve zapoved. Druga pa je njej enaka: ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe« (Mt 22, 27-40). In? Ste že videli kdaj in kje na svetu, da je bilo to dvoje udejanjeno ali uresničeno? Nikakor,ker je bilo po Tolstoju nasilje glavna metoda za reševanje sporov! Nič od tega ne vidim ne danes, ne v preteklosti, ampak samo trgovanje z orožjem, mamili, vojne, poniževanje: laž, prelivanje nedolžne krvi, srca, ki kujejo zlobne naklepe, hudobijo, kriva pričevanja, sejanje prepirov med ljudmi. Tu sodeluje Rkc ravno tako kot profani svet! Mimogrede: pred nekako osem sto leti je bila ustanovljena magna carta libertatum, ki je leta 1215 prisilila angleškega kralja, da je sprejel temeljne pravice. Toda njen pravi namen je bil v tem, da je uveljavila načelo, da se spore ne rešuje z vojskovanjem, temveč z dialogom. Vprašujem: kakšen je danes rezultat te karte libertatum?

Zato menim, da ima Dalaj Lama, Tolstoj in stari Grki prav: Vi ljudje ste nasilje in bedo naredili. Zato je vaša odgovornost, da se tega rešite. Ne obremenjujte Boga s problemi, nasiljem, vojnami, bedo, kar ste sami naredili. Torej ste za bedo krivi sami, ne Buda ali Bog!!

Po drugi strani pa ljudi pestijo bolezni, ki jih je vedno več in je vedno več ljudi pahnjenih v bolezni, invalidnost, gluhost, pohabljenost in podobno. Tu govorim o boleznih in nesposobnostih, ki so prirojene in ne o tistih, ki so pridobljene (zaradi nesreč in podobno). A tudi pri prirojenih boleznih  mislimo, da človek ni nič kriv. A temu ni tako. Gre za to, da naj bi te bolezni naredil bog. A menim, da ni vse tako kot se nam na prvi pogled zdi, da je vse to neki bog ustvaril ali da še sedaj to dela..

Če se rodi invaliden in za normalno življenje nesposoben otrok, kdo je tu kriv? Ali res samo bog, ker da je človeka takega ustvaril?  O tem nisem povsem prepričan.

Med človeške dejavnosti spada tudi zdravilstvo in farmacija. V te dve dejavnosti prav gotovo spada stremljenje, da bi bilo bolezni na svetu čimmanj in ne čimveč. To je gotovo glavna naloga zdravilstva (zdravstva, medicine) in farmacije. Če je Jezus v svojem času rekel, da se ob primerih bolezni kaže pripravljenost bližnjega, kako  pomagati temu človeku (takrat so bile glavne bolezni obsedenost o hudega duha in gobavost), so se bolezni do danes razširile. In ta Jezusova beseda vsekakor še dandanes velja. A vse bolezni niso zaradi tega, ker ne bi vedeli, zakaj nastajajo. Zakaj? Nekaj jih nastane tudi zaradi medicine in farmacije, saj dandanes ljudje govorijo, da medicini in farmaciji ni cilj, da imajo veliko zdravih ljudi, ampak bolne. Ni čuda, da resni raziskovalci in znanstveniki kot je na primer Anton Komat govorijo, da je v sodobnem in globalnem svetu največja zguba zdrav človek, ki ne prinaša dobička korporacijam. Torej zdravstvo in farmacija stremita k človeku, ki je bolan in ne zdrav. Resnično žalostno in nečloveško.

Zato menim, da bi si bila morala medicina in farmacija prizadevati, da je na svetu čimmanj invalidno rojenih ljudi in da se rodijo takšni, ki so sposobni za normalno življenje. Da se rojevajo invalidi, je kriva medicina in farmacija, ki na žalost delata za svoj dobiček in za dobiček korporacijam in ne zdravemu človeku. Mnogo invalidnosti bi se lahko rešili, če bi bolje raziskovali, zakaj do njih pride. Če bi na poti, ko se moški in ženska spoznavata in želita imeti otroka, stremeli k temu, da jima na podlagi medicinskih analiz povemo, kaj bo, ko bosta imela otroka: ali bo zdrav, ali mu manjka DNA, ali bo razvit, ali pohabljen in tako naprej. To je medicina in tudi farmacija v svojih raziskavah sposobna narediti, pa tega ne delata. Pustita, da človek nepremišljeno dela otroke.

In v tem vidim, da smo tudi za te bolezni, ko pride na svet invaliden otrok, v veliki meri tudi sami krivi. Če strokovnjaki in ljudje, ki mislijo, opozarjajo, da je v sodobnem in globalnem svetu največja zguba zdrav človek, ki ne prinaša dobička korporacijam,je to silno žalostno ne le za medicino in farmacijo, ampak je tudi dokaz, da smo ljudje za te bolezni resnično bolj krivi kot bog. In smo s tem veliko bolj krivi za tudi podedovane bolezni mnogo bolj kot pa bog. Zato menim, da noben resen bog ne bi ustvaril sveta, v katerem je toliko bede, kot je je na tem nesrečnem svetu, ker smo za to bedo v največji meri sami krivi, ker smo na žalost prej hudobni, kot pa eden drugemu ljubeznivi… ♦

● Na MMC sem prebral, da je papež v Nagasakiju dejal: "Prepričan sem, da je svet brez jedrskega orožja mogoč in potreben, zato naj politični vodje ne pozabijo, da nas to orožje ne more zaščititi pred nevarnostmi. K srcu si moramo vzeti katastrofalni vpliv, ki ga ima njegov razvoj tako na človeka kot na okolje. Zato se moramo upreti vzdušju strahu, nezaupanja in sovraštva, ki ga razpihujejo jedrske doktrine," je poudaril papež, ki obžaluje razdrtje mednarodnih sporazumov o neširjenju jedrskega orožja.

Mimogrede: pri nas mi je pokojni Alojz Rebula, za katerega je kardinal F. R. rekel, da je bil zgleden katolik in svetnik, dejal: »Zakaj ima sveta dežela dvesto atomskih bomb, saj je sveta dežela? Čemu jim atomske bombe?«.

Seveda se vprašujemo, kaj je hotel papež z izjavo v Nagasakiju povedati. Ali to pomeni:

-       da je šele sedaj stopil na stran tistih, ki že dolga leta protestirajo proti jedrskemu oboroževanju?

-       ali je s tem kritiziral Izrael, ker ima kot »sveta dežela« toliko atomskih bomb?

-       ali je s tem pokazal, da se Rusija, ki je bila tam po prvi svetovni vojni proglašena za grdo komunistično deželo in je niti v drugi svetovni vojni niso mogli premagati, da je tudi sedaj ne morejo, ker je prva v oboroževanju, ne le atomskem) in je vsaj za katoliško zavzetje pravoslavja, nepremagljiva?

-       ali morda to pomeni, da je le priznal, da pomeni prihodnja vojna uničenje sveta, tudi tistih, ki bodo v rovih zemlje?

Ne vemo. Lahko pa pomeni ravno to, kar je zapisano… ♦

♦♦♦