Civilizacija se je začela, ko so ljudje začeli kmetovati. Če gre verjeti učbeniško-zgodovinski in poljudno-kapitalistični »znanosti«, naj bi v primerjavi z lovci in nabiralci pridobili toliko prostega časa, da niso vedeli, kam z njim. Stiska brezdelja je morala biti strahotna, kajti »misleči« ljudje so – v očitnem pomanjkanju boljših zamisli – vložili nepredstavljive količine tega časa v zahtevno, izčrpujočo, nevarno in smrtonosno gradnjo in opremo gromozanskih palač in grobnic, v katere niso imeli vstopa, za peščico nepredstavljivo oblastnih in nasilnih likov, ki jih sploh niso poznali.

A če gre verjeti drugi ločini taiste znanosti, so lovci in nabiralci delali manj, jedli bolje in bili bolj zdravi od kmetov. Niso se cele dneve gnali po svetu, da bi si zagotovili golo preživetje, ampak so vsemu potrebemu delu namenili manj ur, kot jih mi samo službi. Zakaj torej niso v prostem času gradili gladkih cest skozi pragozdove ter s pozlačenimi prtljažnimi skiroji divjali med lovišči in robidišči? Zakaj so mamutovino hranili v podzemnih luknjah, namesto v živopisnih hramih iz večtonskih umetelno izrezbarjenih kamnov? Zakaj poglavarji niso imeli sto dvajsetih lokov in šestindevetdesetih bojnih sekir, da bi lahko šli na vsak lovski ali bojni pohod z drugim ducatom, ki bi jim ga nosili zasužnjeni postreščki? …

Če gre verjeti izkušnjam popotnikov in snemalcev dokumentarcev, je odgovor na ta vprašanja preprost in jasen: tudi današnji lovci in nabiralci očitno ne zmorejo in nočejo prepoznati prednosti civilizacije. Namesto da bi neskončno garali v upanju, da bodo nekoč nekoliko obogateli in komu vladali, ali iz strahu, da ne bi osiromašeli in postali odveč, se ti preostali skrajno zahojeni primerki človeške vrste raje igrajo, šalijo, crkljajo, si pomagajo, pojejo in plešejo, počivajo in celo lenarijo, skratka – se imajo lepo.

o

Če gre verjeti gospodarskim gurujem, svetu vladata sebičnost in pohlep. To je res – tako kot je res, da so predindustrijskemu svetu vladali bogovi. Predindustrijcem so vladali bogovi, ker so verjeli, da jim vladajo bogovi. Kot so oni brezglavo sledili blodnjam svečenikov, mi brezglavo sledimo blodnjam gospodarstvenikov. Kdor podvomi, je preslišan in osmešen, kdor se zoprstavi, je utišan in onečaščen.

Lovci in nabiralci so sledili blodnjam vračev. Vrači so blodili marsikaj. Bajke o nastanku sveta, živih bitij in ljudi so vse po vrsti nesmiselne in neresnične. Njihovi postopki zdravljenja so ali delovali ali škodili ali bili brez haska. So pa trdili, da smo ljudje enakovredni vsem ostalim živim in neživim pojavom na Zemlji in nebu, zato je treba do vseh in vsega biti spoštljiv – tudi do vladarjev in vračev, pa tudi vladarji in vrači morajo biti spoštljivi. In ljudje so verjeli.

S kmetijstvom je napočil čas krutežev, ki so enakovrednost smatrali za blodnjo. Vrači so se tem likom, ki bi jih vsaka zdrava praskupnost izobčila, prodali in postali svečeniki civilizacije. Ko so svet okužili stroji, so se svečeniki prodali njihovim gospodarjem in postali gospodarstveniki – svečeniki kapitalizma. Ko bo prišel sodni dan (konec gospodarske rasti, rasti prebivalstva, nafte, pitne vode, rib in čebel, vsesplošno zmanjšanje plodnosti zaradi hormonskih motilcev, odtalitev Antarktike in Grenlandije, prekinitev Zalivskega toka in dvig morske gladine, nezadržna rast podnebnih ujem, beguncev, zločinov, vojn in bolezni …), se bodo preostali pametnjakoviči brez vladarskih jajc prodali komurkoli in govorili karkoli, da bi bili med zadnjimi preživelimi.

Se bodo ti še znali igrati, šaliti, crkljati, si pomagati, peti in plesati, počivati in lenariti? Se bodo hoteli imeti lepo? Se bodo smeli imeti? Ali bodo raje začeli graditi novo civilizacijo? …