Že pred meseci, 21.3.2019 smo na MDDSZ, konkretneje na Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja poslali prošnjo za informacije na podlagi Zakona o medijih. Do nas so namreč prišle neuradne informacije in govorice o čudnih praksah mešetarjenja na nekaterih društvih znotraj Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, češ naj bi nekateri slepi prišli na Zvezo, da bi svoje  odločbe o upravičenosti do osebne asistence koristili pri njih, a pod pogojem, da jim oni ne odvzamejo polovico njihovega dodatka, kot to določa Zakon o osebni asistenci, ampak le nek manjši pavšal. Takrat nas je prav presenetila višina dodatka za pomoč in postrežbo, ki je dvakrat višja od drugih upravičencev z najtežjimi vrstami ali oblikami hendikepa. Odgovore ki sem jih dobila na MDDSZ sedaj v celoti objavljam in jih ne želim komentirati, saj mi gre dobesedno na bruhanje, ko nemo opazujem zlorabe, ki se z Zakonom o osebni asistenci dogajajo na številnih nivojih. Polovico svojega življenja sem namreč posvetila boju, da bi se ta zakon uveljavil za vse, ki ga potrebujejo, sedaj pa se številni dobesedno okoriščajo in iščejo kako obviti kar je potrebno izpoilnjevati kot pogoj. A o tem kdaj drugič, sedaj zgolj odgovori in podatki, ki smo jih prejeli; dovolj zgovorni!

 Tukaj podajamo številke zgolj za dve Zvezi, na strani FIHO imate veliko več, zgolj ker želimo povdariti, da se nekateri invalidi pojavljajo hkrati v dveh treh ali celo štirih različnih društvih oz. Zvezah. Toliko o zavajanju javnosti o ubogih invalidih, ki živijo na margini in na robu preživetja.

Sekretar Zveze društev vojnih invalidov je Vladislav Pegan, multifunkcionalen 'strokovnjak', ki zasluži več kot predsednik vlade, a ta je skoraj ubogi proti zloglsnemu Štefanu Kušarju, sekretarju slepih in slabovidnih.

1.     Zanima nas, koliko znaša višina DPP vojnih invalidov?

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO – višine od 1.1.2019 dalje (»izključno ali pretežno vojna invalidnost – drugi odstavek 25. člena Zakona o vojnih invalidih«)

Tretji odstavek 25. člena Zakona o vojnih invalidih določa dodatek za pomoč in postrežbo v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če je vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba na podlagi izključno ali pretežno druge invalidnosti.

-        višina dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb od 1. januarja 2019 dalje 292,11 EUR;

-        višina dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb od 1. januarja 2019 dalje 146,06 EUR in

-        višina dodatka za najtežje kategorije upravičencev (ki potrebujejo 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege) od 1. januarja 2019 dalje 418,88 EUR.

Število upravičencev na dan 1. 4. 2019 po posameznih stopnjah/višinah DPP

DPP01 (1.104,77 EUR) – 76

DPP02 (552,39 EUR) – 40

DPP03 (1.380,97 EUR) – 2

DPP04 (292,11 EUR) – 17

DPP05 (146,06 EUR) – 6

2.     Kaj pa višine invalidnine, koliko le-ta znaša mesečno?

3.     Nadalje nas zanima, kako le – ti posamezniki uveljavljajo pravico do osebne asistence oz. komunikacijskega dodatka po ZOA?

Vojni invalidi enako kot drugi upravičenci do osebne asistence oz. komunikacijskega dodatka začnejo postopek s tem, ko na pristojnem centru za socialno delo oddajo vlogo. Vloga sicer ni predpisana, je pa na naših spletnih straneh v pomoč objavljen obrazec. Glede na to, da gre predvsem za osebe, starejše od 65 let, so do osebne asistence lahko upravičeni le tisti, ki so osebno asistenco koristili pred 1.1.2019. Pravica slepih, gluhih in gluhoslepih do komunikacijskega dodatka ni omejena s starostjo 65 let. Se pravi, da so do komunikacijskega dodatka upravičeni vsi, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo še druge z zakonom določene pogoje.

4.     Kdo bo dejansko preverjal, ali jim izvajalci trgajo polovico le-tega, saj smo dobili namige, da se bodo znotraj izvajalskih organizacij dogovarjali drugače?

Ministrstvo bo za posameznega uporabnika preverilo v ustreznih evidencah, ali je prejemnik dodatka za pomoč in postrežbo.

5.     Katerih drugih prejemkov so poleg DPP upravičeni vojni invalidi, ali se razlikujejo prejemki gibalno oviranih, slepih in gluhih; v čem in koliko?

Pravice vojnega invalida so na podlagi Zakona o vojnih invalidih: invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, povračilo prispevkov za socialno zavarovanje, zdravstveno varstvo, rehabilitacija (poklicna rehabilitacija, oskrbnina, sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme ter delovnega mesta, funkcionalne oblike pomoči), invalidski dodatek, popust pri vožnji, povračilo potnih stroškov.

Vojni invalid se razvrsti v skupino invalidnosti po stopnji okvare zdravja, izraženi v odstotku invalidnosti. Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se poleg okvare zdravja, katere nastanek je v vzročni zvezi s poškodbo ali boleznijo, dobljeno v okoliščinah Zakona o vojnih invalidih, upoštevajo tudi druge okvare zdravja, katerih nastanek je posledica navedene okvare zdravja.

Vojni invalid je oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu, kot neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde dobila najmanj 20% okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da se je pojavila.

O okoliščinah po navedenem zakonu govorimo:

 - ko je oseba, državljan Republike Slovenije, dobila okvaro zdravja pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije, ter oseba, ki je dobila okvaro zdravja v enakih okoliščinah v bojih za obrambo slovenske severne meje (1918 in 1919), kot udeleženec narodnoosvobodilne vojne Slovenije (1941–1945) ali ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991) – vojaški vojni invalid (332 po statistiki na dan 31.12.2018);

 - ko je oseba, državljan Republike Slovenije, v miru pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti, ali pri opravljanju dolžnosti v vojaški šoli, kjer se šola, dobila okvaro zdravja, ali v miru pri opravljanju nadomestne civilne službe ali pri opravljanju vojaške dolžnosti izven Republike Slovenije v okviru mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Republika Slovenija ali pri opravljanju določenih nalog pripadnika civilne zaščite, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja – vojaški mirnodobni invalid (805 po statistiki na dan 31.12.2018);

- ko je oseba, državljan Republike Slovenije, dobila okvaro zdravja kot nevojaška oseba zaradi vojnih dogodkov ali dogodkov ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo na ozemlju Republike Slovenije ali zaradi poškodbe, ki jo je povzročil zapuščen vojaški material, na ozemlju Republike Slovenije ali v terorističnem napadu na Republiko Slovenijo na njenem ozemlju ali v tujini ali v tujini, kjer je bil zaradi vojne na ozemlju Republike Slovenije v zaporu, internaciji, konfinaciji, deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na begu – civilni invalid vojne (704 po statistiki na dan 31.12.2018).

Po odstotku invalidnosti se vojni invalidi razvrstijo v deset skupin invalidnosti:

I.       skupina - invalidi s 100% invalidnostjo, zaradi katere jim je priznan dodatek za pomoč in postrežbo;

II.      skupina - invalidi s 100% invalidnostjo;

III.    skupina - invalidi z 90% invalidnostjo;

IV.    skupina - invalidi z 80% invalidnostjo;

V.     skupina - invalidi s 70% invalidnostjo;

VI.    skupina - invalidi s 60% invalidnostjo;

VII.  skupina - invalidi s 50% invalidnostjo;

VIII. skupina - invalidi s 40% invalidnostjo;

IX.    skupina - invalidi s 30% invalidnostjo;

X.     skupina - invalidi z 20% invalidnostjo.

Prejemki se razlikujejo glede na ugotovljeni odstotek invalidnosti. Odstotek invalidnosti, upravičenost do dodatka za posebno invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, potrebnost tehničnih pripomočkov ter nezmožnost za delo kot pogoje za uveljavitev pravic po tem zakonu ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. Ta pa pri svojem delu upošteva Pravilnik o delu izvedencev (Uradni list RS, št. 30/96) in Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (Uradni list RS, št. 20/96 in 14/00).

6.     Ortopedski dodatek, koliko znaša le-ta in v kakšnem obdobju se izplačuje?

Ortopedski dodatek je pravica do dodatka za posebno invalidnost po Zakonu o vojnih invalidih.

Vojni invalid, ki mu je vojna invalidnost priznana na podlagi amputacije okončin ali hude okvare njihove funkcije ali pa popolne izgube vida na obeh očesih kot neposredne posledice dobljene poškodbe ali bolezni, je upravičen do dodatka za posebno invalidnost, ki znaša - v odvisnosti od teže, vrste in vzroka okvare - 6%, 12%, 19% ali 25% odmerne osnove, oziroma 35% odmerne osnove, če je podana kombinacija najtežjih okvar zdravja.

DODATEK ZA POSEBNO INVALIDNOST

Število upravičencev na dan 1.4. 2019

DPI01 (66,29 eur) – 12

DPI02 (132,57 eur) – 91

DPI03 (209,91 eur) – 104

DPI04 ( 276,19 eur) – 99

DPI05 – (386,67 eur) – 2

Pravica se izplačuje mesečno.

7.     Prav tako je pred časom obstajal tudi nekakšen dodatek za nakup avtomobila. Ali to še obstaja?

Dodatek za nakup avtomobila predstavlja funkcionalno obliko pomoči, ki jo Zakon o vojnih invalidih ureja v 40. členu. V letu 2018 je bila uveljavljena ena tovrstna oblika pomoči; enako v letu 2017.

S spoštovanjem in z lepimi pozdravi,

Pripravil/a:

Jelka Janež Tavčar, univ. dipl. prav.

Dragica BAC

GENERALNA DIREKTORICA

Odposlati: naslovniku, po elektronski pošti na naslov info@za-misli.si