{facebook http://za-misli.si/images/mgerdej.jpg}

Po letnem časovnem razdobju, ki ga neprenehoma uvaja katoliška cerkev skozi vse leto, se bomo kmalu spominjali trpljenja Jezusa Kristusa. V času tam od cvetne nedelje do velike noči berejo trpljenje Jezusa Kristusa. Kakor se iz zgodovinskih časov in iz letnih praznikov vidi, katoliki najraje opravljajo Jezusovo trpljenje, saj ga niti ne sklenejo z odhodom v nebesa, kar bi bilo vsaj v stilu, ki ga je Jezus prinesel, ampak zaključijo to trpljenje s pokopom v grob.[1] Zdi se, da je pokop v grob zadnja oblika človekovega udejstvovanja, ne pa odhod v nebesa oziroma vstajenje. Ni čuda, da nekateri tudi katoliški in kakšen jezuitski mislec pravijo, da katoliki bolj smrt častijo in oznanjajo in kako lahko je priti v pekel in kako težko v nebesa.[2]

A ne gre le za to, ampak se vedno bolj vprašujemo, kaj vse so nam pri oznanjevanju evangelija (pravijo mu veselo oznanilo?) prikrili, skrili in postavili nekam, kamor je težko priti in razumeti njihov pomen. Da je težko priti do prave vere, je vzrok tudi v tem, da je cerkev zaprta, saj v njej vsega ne smeš povedati, kar kljub dva tisoč letni odmaknjenosti od nastanka evangelijev in kljub čiščenju čistilcev evangeljskega besedila,  vseeno dobro vidimo, slutimo in občutimo.

Ena izmed takšnih nepravih iz izkrivljenih učenj, ki jo teologi, še bolj pa župniki ali kateheti, to je tisti, ki »oznanjajo« evangelij vernicam in vernikom v končni fazi, je, da je Jezus trpel pod Poncijem Pilatom. To oznanjata obe veroizpovedi. In vernice in verniki, ki to pri vsaki maši izgovarjajo, uspešno širijo to zmoto naprej.[3] Še slabše je pri otrocih, ki nimajo kritičnosti mišljenja, da se na to zmoto navadijo in jo širijo naprej, kakor da bi bila resnica.

Molitev veroizpovedi je naslednja:

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje.

In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device;

trpel pod Poncijem Pilatom,

križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; telesno vstajenje in večno življenje. Amen.

To veroizpoved molijo pri vsaki maši in seveda pri drugih pobožnostih (rožni venec, razne molitve), a pri tem nihče ne pomisli, kako se je v resnici dogajalo z Jezusom in kdo je kriv za njegovo trpljenje in smrt. S tem se vsebina veroizpovedi prijemlje vseh sodelujočih, da niti ne pomislijo, ali je to prav, kar molijo, ali ne.[4]

Kaj pravijo o vzrokih zakaj in pod kom je Jezus trpel besedila v evangelijih[5]

Sedaj bomo pogledali besedila, s katerimi nas evangelisti seznanjajo, kako je bilo z Jezusovim trpljenjem in kdo ga je povzročil in začel. Ali ga je povzročil rimski oblastnik in ne Judje (veliki duhovniki, farizeji, pismouki in starešine), ki so Jezusa sovražili? Menim, da ga ni povzročil takratni rimski gospodar v Jeruzalemu Poncij Pilat, ampak so Jezusovo trpljenje začeli veliki duhovniki, torej Judje, da bi se kralja kot so ga nalašč narobe poimenovali rešili in so to, da se ga na okruten način rešijo, hoteli podtakniti rimskim oblastnikom.[6]

O Jezusovem trpljenju v Matejevem evangeliju

Evangelist Matej takole poroča: Medtem, ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in koli, ki so jo poslali veliki duhovniki in starešine ljudstva … Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite ... Tedaj so se stegnili naprej, stegnili roke po Jezusu in ga prijeli (primerjaj Mt, 26, 47-50). Nato evangelist poroča, da so Jezusa odvedli k velikemu duhovniku Kajfu, kajti  veliki duhovniki in ves veliki zbor so iskali lažnivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga usmrtili (primerjaj Mt 26, 57-59). Po procesu z velikim duhovnikom in lažnivimi pričami, ko je Jezus rekel, da bodo poslej videli Sina človekovega na desnici Vsemogočnega in ko je veliki duhovnik rekel, da je to bogokletje, je množica rekla, da si zasluži smrt, nato pa so nanj pljuvali in ga bili s pestmi in klofutali (primerjaj Mt 26, 61-67). Že tu jasno vidimo, da se je mučenje Jezusa začelo že pri Judih in ne le pod Poncijem Pilatom!

In naprej: Ko se je zdanilo, so veliki duhovniki in starešine ljudstva sklenili, da Jezusa usmrtijo. Nato so ga zvezali in odpeljali. Izročili so ga upravitelju Pilatu. V procesu pred Pilatom se je marsikaj dogajalo. Najprej mu Pilat reče, da je judovski kralj, Jezus pa njemu, da Pilat tako pravi. Nato pa je bil Jezus tiho, da se je Pilat čudil. Potem Matej piše, da je oblastnik imel navado, da je ob prazniku spustil kakšnega zapornika. Tu Pilat ponudi, da jim izpusti enega, ali Jezusa Barabo (tako je Matej zapisal) ali Jezusa. In množica zavpije, da naj izpusti Jezusa Barabo, Jezusa pa naj da križat. Ko je Pilat videl, da nič ne opravi, ampak da hrup čedalje bolj narašča, si je umil roke in rekel, da je nedolžen pri smrti tega človeka. »To je vaša stvar«, je rekel Pilat.

A v veroizpovedi, kjer še današnji verniki tulijo, da je Jezus trpel pod Poncijem Pilatom, se najbrž zanašajo na ta-le odlomek, ki sklepa srečanje Jezusa in Pilata: »Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati; nato ga je izročil, da bi ga križali« (Mt 27, 26). Seveda so potem »upraviteljevi vojaki« vzeli Jezusa s seboj v sodno hišo in zbrali okrog njega vso četo. Slekli so ga in se izživljali nad Jezusom ter ga zasmehovali.

No, namen, ki so ga naredili veliki duhovniki in starešine ljudstva, da so Jezusa predali v mučenje in smrt, je bil s tem rešen: Jezusa je mučila »tuja vojska«, judovski veliki duhovniki in starešine pa so si oprali roke, češ, da nimajo s tem nič. Tukaj jaz vidim vse lopovstvo Judov: bili so tisti, ki so hoteli in želeli usmrtiti Jezusa in tudi Pilat je vedel, da so ga izdali zaradi nevoščljivosti, in ko ga predajo Pilatu, si operejo roke. V evangeliju piše zgolj, da si je Pilat opral roke, dejansko so si jih pa oprali judovski veliki duhovniki in starešine. Na zunaj seveda, dejansko so pa bili krivi za Jezusovo trpljenje in smrt. Kdo je Jezusa zvezal in ga odvedel pred Pilata? Mar ne veliki duhovniki in starešine? Kdo je torej kriv za Jezusovo trpljenje in smrt in zaradi česa je Jezus trpel? A zaradi Pilata? Nikakor: zaradi judovskih velikih duhovnikov, ki so bili prvi tisti, ki so ga zvezali, mučili in poslali Pilatu!  Resnično ne moremo videti kaj drugega… Torej Jezus ni trpel pod Poncijem Pilatom, kakor že skoraj dva tisoč let bogokletno molijo, ampak je trpel pod judovskimi velikimi duhovniki, farizeji, pismouki in starešinami ljudstva, torej pod takratno judovsko vlado!!

O Jezusovem trpljenju v Markovem evangeliju

Podobno kot Matej poroča tudi evangelist Marko: Jezus gre molit v pristavo Getsemani; ko on moli, učenci zaspijo. In ko jim govori, naj bodo budni, pristopi Juda in z njim množica z meči in koli, ki so jo poslali veliki duhovniki, pismouki in starešine (judovski, seveda, ne Poncij Pilat!). Jezusa odpeljejo k velikemu duhovniku, kjer so bili zbrani vsi veliki duhovniki, starešine in pismouki. Jezusa Judje zaslišijo, da bi našli pričevanje zoper njega in ga usmrtili. Jezus ne odgovarja, razen to, da boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti z oblaki neba. No, veliki duhovnik potem raztrga svoja oblačila in pravi, da so slišali bogokletje, zato si Jezus zasluži smrt. Že judovski duhovniki in starešine so začeli na Jezusa pljuvati in ga tolči s pestmi in biti po obrazu. Zjutraj so veliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, (šele) nato so Jezusa zvezali in ga odvedli in izročili Pilatu. Tu je opisana podobna procedura kot pri Mateju. In čeprav Pilat vpraša, kaj je Jezus vendar hudega storil, mu kričijo: križaj ga! Zato evangelist Marko napiše: Pilat je hotel ljudstvu ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa je pa dal bičati in ga izročil, da bi ga križali (Mr 15, 15). Zatem je opisano izživljanje vojakov in križanje.

O Jezusovem trpljenju v Lukovem evangeliju

Tudi evangelist Luka podobno kot Matej in Marko opisuje, kako so Jezusa prijeli po poljubu njegovega učenca Juda. Velikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske straže in starešinam, ki so prišli nad Jezusa, pa je rekel: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, ampak to je vaša ura in oblast teme. Zgrabili so ga in odvedli v sodno hišo velikega duhovnika[7]. Možje, ki so imeli Jezusa uklenjenega, so ga zasmehovali in pretepali, zakrili so mu oči in ga spraševali, da naj prerokuje, kdo ga je udaril; in še veliko drugih kletvin so izrekli zoper njega (primerjaj Lk 22, 39-64). Torej so Judje začeli z Jezusovim trpljenjem! Potem so ga zjutraj spet gnjavili pred zbranimi (judovskimi!!) starešinami ljudstva, velikimi duhovniki in pismouki in zahtevali naj se izreče, če je Mesija. Šele po vsem tem poniževanju in mučenju se je vzdignila množica in ga peljala k Pilatu. Mimogrede: a je do tod Pilat kaj mučiteljskega delal z/nad Jezusom, da bi se moglo reči, da je trpel pod Poncijem Pilatom? Do tod gotovo ne, zato bi se moglo reči, da je Jezus trpel pod judovskimi veliko duhovniki, starešinami in pismouki, torej pod judovsko vlado! Tako znova odkrivamo laži in potvarjanja, ki jih je delala in jih še dela cerkev, ko nam skupaj z Judi, ki so si umili roke, da naj Jezus ne bi bil trpel pod njimi, laže.

No, in sedaj se zgodi nekaj, kar prejšnja dva evangelista ne poročata. Pilat, ki ni našel nobene krivde nad Jezusom, je na vpitje, da naj bi Jezus ljudi hujskal in učil od Galileje do sem, rekel ljudem: če je Galilejec, naj gre k Herodu. A še enkrat se zgodi šment: Herod se Jezusa zelo razveseli, ker ga je že od nekdaj želel videti, saj je pričakoval, da bo naredil kak čudež. A Jezus mu ni nič odgovoril, veliki duhovniki in pismouki, ki so stali zraven, so Jezusa hudo tožili. Herod ga je s svojimi vojaki vred zasramoval, ga v posmeh ogrnil v belo haljo in ga poslal nazaj k Pilatu, zaradi česar sta se Pilat in Herod spoprijaznila (primerjaj Lk 23, 1-12).

Pilat je spet rekel, da ni našel nobene krivde nad Jezusom v stvareh, zaradi katerih so ga tožili. Rekel je, da ga bo dal pretepsti in nato izpustil, a veliki duhovniki, starešine in ljudstvo so zavpili: »Proč s tem! Izpusti nam Baraba«. Pilat je znova nagovoril velike duhovnike, ker je hotel Jezusa izpustiti, oni pa so kar naprej vpili: »Križaj ga! Križaj ga!« In Pilat jih je celo še tretjič nagovoril: »kaj je vendar hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. Dal ga bom pretepsti in ga nato izpustil«. Oni[8] pa so še vedno na ves glas  kričali in zahtevali, naj ga križa. Pilat je izpustil tistega, ki je bil zaradi upora in uboja v ječi in so ga zahtevali; Jezusa je pa izročil njihovi volji (primerjaj Lk 23, 25). No, kako ste potem molili, še molite in boste molili bogokletno, da je Jezus trpel pod Poncijem Pilatom… Se zdi, da je bilo pri čiščenju evangeljskih besedil veliko narobe, saj apostol Luka zelo lepo pove:  Jezusa pa je izročil njihovi volji…

O Jezusovem trpljenju v Janezevem evangeliju

In še poročilo zadnjega evangelista Janeza. Ko je Jezus to povedal, je s svojimi učenci odšel čez hudournik Cedron. Tam je bil vrt in stopil je vanj, sam in njegovi učenci. Tudi izdajalec Juda je vedel za ta kraj… Juda je vzel četo in služabnike[9] velikih duhovnikov in farizejev. A je Jezus sam šel k njim in jih vprašal, koga da iščejo. In šele po tretjem vprašanju so vojaki, poveljniki in judovski stražarji Jezusa zgrabili in zvezali. Peljali so ga najprej k Hanu, ki je bil tast velikega duhovnika Kajfa, ki pa je Judom svetoval: »Bolje je, da en človek umrje za ljudstvo«.

Spet nastopi veliki duhovnik. Ta gotovo ni bil Rimljan, ampak Jud, mar ne? Vpraša Jezusa po njegovih učencih in njegovem nauku. A Jezus normalno odgovori, da je javno govoril svetu in je govoril Judom v templju in shodnici. In mu svetuje, naj vpraša tiste, ki jim je govoril. A pri tem je bilo pa zadosti enemu izmed služabnikov, ki je Jezusa udaril po licu in mu rekel, da takole pa Jezus že ne more odgovarjati velikemu duhovniku. Na to je Jezusa Hana poslal velikemu duhovniku Kajfu. Spet gledam, zakaj bogokletno molijo: trpel pod Poncijem Pilatom!

Od Kajfa peljejo Jezusa v sodno dvorano k Pilatu. Ta jim reče, naj ga vzamejo in sodijo po svoji postavi, a mu odgovorijo, da ne smejo nikogar usmrtiti. Krasno povedano: že kar o usmrčenju govorijo! Potem se razvija dialog med Pilatom in Jezusom, kjer ga skuša Pilat narediti za (judovskega) kralja, a Jezus mu pravi, da Pilat tako misli in da Jezus ni kralj.[10] Jezus mu reče znamenite besede, kaj je: »Zato sem rojen in zato sem prišel na svet, da pričujem za resnico«.

In Pilat gre spet ven k Judom in pravi, da ne najde nobenega vzroka za obsodbo. In ker je navada, da za veliko noč izpusti nekoga, jih vpraša, če naj izpusti Jezusa. A Judje zavpijejo: ne tega, ampak baraba, ki je bil razbojnik. Tedaj Pilat da Jezusa bičati in kmalu potem spet gre ven k Judom in jim reče, da ne najde na Jezusu nobenega vzroka za obsodbo in celo reče: poglejte to je človek! A Judje zavpijejo: Križaj ga, križaj ga! Pa ne samo, da zahtevajo križanje, ampak mu rečejo: če Jezusa oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Kdor se dela kralja, se upira cesarju (primerjaj Jn 18, 1-16).

In tudi poslednjič, ko Pilat pripelje Jezusa pred Jude in jim reče, da je to njihov kralj in da naj kralja križa, mu Judje rečejo: nimamo kralja, razen cesarja. A tu pravi Janez zelo pomembno: Tedaj jim ga je izročil, da bi ga križali. Kako torej, zakaj tako molite, da je Jezus trpel pod Poncijem Pilatom?

Sklep

Tako so nam sporočili štirje evangelisti, da je Jezus trpel pod Judi in ne pod rimskim oblastnikom Poncijem Pilatom, ki kljub temu, da so evangelije »vedno drugače« prevajali, radirali in čistili, in da dandanes nimamo njihovega avtentičnega besedila, nam povsem jasno sporočajo, da Jezus nikakor ni trpel pod Poncijem Pilatom, torej pod rimskim oblastnikom in Nejudom, ampak pod Judi. Zakaj tako pravi to celo  apostolska vera, ki se jo morajo generacije vernic in vernikov učiti, če pa iz evangeljskih poročil jasno izhaja, da so Jezusa mučili in ubili Judje, še posebej, ker so ga ravno Judje začeli poniževati, pljuvati in začeli izvajati Jezusovo trpljenje ter ga ubiti, ne pa takratni rimski oblastniki.

Vsa pot Jezusovega trpljenja se začne pri izdaji njegovega učenca Jude, ki pripelje »vojake«, ki so jih zbrali veliki duhovniki, ljudske starešine (pri Janezovem sporočilu so omenjeni ta pravi: farizeji), torej tista judovska svojat, ki se je na vsak način hotela znebiti Jezusa. Ti, ki so bili celo potuhnjenci in oprode velikim duhovnikom in farizejem, so prišli nadenj, in to z meči in koli. Ti tudi prvi pričnejo mučiti in poniževati Jezusa, mu pljuvajo v obraz in se norčujejo iz njega. Judovski veliki duhovniki in njihovi pomagači so začeli trpljenje nad Jezusom, ne sicer sami – kajti kovač ima klešče zato, da se ne opeče – ampak s tistimi pohabljenci, ki so se dali naščuvati, da so se znesli ne le nad Sinom človekovim, ampak božjim Sinom. 

A grozno pri tem pa je to, da se hočejo Judje tega otresti, češ, da je to je stvar rimskega voditelja in se nas Judov ne tiče. In to mentaliteto sprejme in nadaljuje tudi cerkev skozi vsa stoletja, ki namesto, da bi se zazrla Sinu človekovemu v dušo in obraz in bila njegova priča, potvarja Jezusovo vlogo, ki so jo določil Judje (Izraelci ali Jebusejci) in jim vsa stoletja služi. In ta pot, ki so jo Judje začeli, ko so se hoteli otresti »greha«, da so krivi za Jezusovo smrt, ki so jo oni začeli in so jo mislili hinavsko obrniti na Rimljane, se vleče vse od tistih časov, ko le Jezus živel vse do dandanes. Jezus je namreč pokazal na farizeje in velike duhovnike, pa pismouke, kako dvolični so do takratnih in končno tudi do dandanašnjih ljudi v cerkvi, ki se imenujejo kristjani.[11] Verniki ali kristjani kot se imenujete, bi se bili morali že tedaj upreti in postati resnične in nenadomestne Jezusove priče, kakor vas je sam postavil, ne pa da ste nadaljevalci Judov, ki so Boga ubili…

Za konec samo še to: žalostno je, da celo v vero(izpoved) postavljate laž. Jezus nikakor ni trpel pod Poncijem Pilatom, ne, zdi se, da trpi tudi dandanes pod vami, ki to laž poleg očenaša in še česa bogokletno molite celo v veroizpovedi in lažnivo prenašate naprej… ♦