Večkrat smo že slišali opozorila, da se bliža nova finančno-ekonomska kriza. Vendar te krize ni in ni. Kar ne pomeni, da je grožnja krize tudi zares mimo. Številna znamenja in opozorila kažejo na dokaj temno podobo globalne ekonomije. Večinski mediji o tem večinoma molčijo. Politiki pa itak živijo v iluziji "večne" gospodarske rasti, ki bo prinesla blaginjo ljudem in okolju (mladi so jim prejšnji teden na globalnem podnebnem štrajku skušali dopovedati, da tako pač ne drži). Gospodarska rast in okoljska kriza sta seveda neločljivo povezani.

Finančna kriza

Znamenja, da se približuje nova finančna kriza, so vse bolj očitna. Eden izmed pomembni kazalnikov je inverzna krivulja donosnosti obveznic v ZDA, ki pomeni, da "kratkoročne obrestne mere presežejo dolgoročne". Kot pravijo strokovnjaki je to eden najbolj zanesljivih pokazateljev bližajoče se recesije in v petek, 22. marca 2019, so obrestne mere 3-mesečne ameriške obveznice presegle 10-letne. 

A to ni edino znamenje. Vse več pomembnih držav je že v recesiji (pomeni, da se celotni bruto domači proizvod v državi (BDP) zmanjša dve četrtletji zapored); npr. Turčija, Italijain Nemčija, ki je le za las ušla uradni razglasitvi recesije. 

Znamenj, da se svet počasi približuje novi ekonomski krizi, ki se sprva izrazi na finančnem (v obliki borznega zloma) in gospodarskem področju (recesija) ter postopno prizadene celotno družbo (brezposelnost, socialne stiske, konflikti) je še več: ohlajanje kitajskega in celotnega globalnega gospodarstva, visoki zadolženost držav, kitajsko-ameriška carinska »vojna« (NewStatesmanAmerica), negotovi brexit, vse bolj sprte evropske države itd.

Ta vnetljiva mešanica je kot nalašč za novo finančno-ekonomsko krizo, čeprav niti prejšnja, iz let 2007-08, ni v celoti odpravljena. 

Kaj prinaša nova kriza

Pa je bližajoča ekonomska kriza nekaj zelo slabega? Je in ni. Če do takšne krize zares pride, bodo zagotovo nastopile številne težave, ki jih državljani razvitega dela sveta že dolgo ne poznamo več (so pa nekaj vsakdanjega v manj razvitih delih sveta). Zagotovo bo zelo moten finančni sistem – spomnimo se samo grške krize, kjer nekaj časa ni bilo mogoče dvigati denarja iz bankomatov. Lahko pride do motenj pri oskrbi z blagom, tudi ko gre za osnovne proizvode in tako naprej.

A vendar to ni nujno nekaj slabega, čepra bo vsaj nekaj časa za marsikoga zelo boleče. Morda bomo takrat končno zares ugotovili, da je obstoječi ekonomski nevaren tako za okolje (stalna gospodarska rast), kot tudi za prihodnost človeške družbe (skrajna revščina večine človeštva na eni strani in velikansko bogastvo manjšine lahko vodi do hudih konfliktov, tudi do svetovne vojne).

Morda bomo takrat končno razumeli, da je prihodnost mogoča samo, če bodo države začele resnično sodelovati med seboj in začele deliti presežne vire in dobrine, tako da bo vsak Zemljan deležen zdravja in blaginje. To pomeni, da bo imel vsak človek zagotovljen dostop do dobrin, ki omogočajo zadovoljevanje osnovnih človeških potreb: hrane, vode, oblačil, stanovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja.