“E pur si muove”, juhu, končno, morda tokrat le ustavijo ta invalidski twilight vrtiljak. Tako nekako smo razmišljali, ko smo v medijih zaznali notico, da se bo KPK ponovno lotila pregleda razdeljevanja sredstev oz. sume sistemske korupcije, ki se iz leta v leto vrši znotraj FIHO.

Priznamo, kar nestrpno pričakujemo ugotovitve, saj že 15 let bolj ali manj intenzivno spremljamo, opozarjamo, razlagamo in pišemo o perverznosti sistema, ki ga država na tem področju preprosto kar tolerira. Dopušča iz nekakšnega licemerskega usmiljenja ter smiljenja, miži vsaj na eno oko. Nenazadnje tudi zato, ker si vsakokratna politika skalkulira, da bo tudi sama iztržila točke na svoj mlin. Menjale in padale so vlade[1], ministri in poslanci, a ljudje znotraj FIHO, vsaj tisti ključni, ostajajo isti. Le ko nekdo umre, se rahlo zamaje celotna struktura in razmerja moči znotraj nedotakljivih invalidov, beri NSIOS, se “numalčk” prilagodijo. Nacionalni svet invalidskih organizacij, formalno-pravno ne obstaja, a še vedno poslujejo in izdajajo račune! Tudi državne institucije jih imajo nemoteno za svoje legitimne sogovorce.

A ker se je skozi vsa ta leta sistem invalidske hobotnice zgolj izpopolnjeval in nadgrajeval, je dobro prepreden tudi v drugih socialnih, zdravstvenih, kulturnih in izobraževalnih institucijah, nemoteno deluje naprej na utečeni in ustaljeni praksi; včasih je potrebno koga podmazati. Zgolj zato, da se vzpostavijo nova zavezništva in se naprej nemoteno ropa na račun ubogih, zapostavljenih, šibkih invalidov. V ta namen je še kako prikladen slogan: “Nič o invalidih brez invalidov!” čeprav je bil skovan za povsem druge namene, pride vedno še kako prav, da se ga izrablja povsod tam kjer je treba odgnati kakršenkoli nadzor, preverjanje, kontrolo, transparentnost…

S svojim odkritim pričanjem na KPK o razmerah in dogajanju znotraj FIHO bi lahko bistveno prispeval Andrej Klemenc, do nedavnega predsednik Sveta FIHO, sedaj glavni sekretar SMC, tako bi praktično pokazal kako se streže transparentnosti oz. kako je ta onemogočena s strani peščice ključnih invalidnih posameznikov.  Morda pa res lahko javno pozovemo še enega SMC-jevca, da se zglasi na KPK, Janija Möderndorferja, ki je pred leti na lastni koži kot tolmač za gluhe, do obisti spoznal »invalidske posle«, metode in običaji se praktično niso kaj dosti spremenili.

Obstoj nepravilnosti pri razdeljevanju sredstev potrjuje več kot deset sodb Upravnega sodišča (od tega kar sedem s strani YHD). Pri svojih periodičnih pregledih Računsko sodišče vedno znova ugotavlja bolj ali manj ponavljajoče se kršitve in nepravilnosti, pa nič ni dovolj, da bi odločevalci oz. zakonodajalec dejansko korenito posegel v to nedopustno stanje. Kar je še huje, vse sodbe Upravnega sodišča, izreki Računskega sodišča ter druge ugotovitve kršitev, kakor tudi številne medijske objave in odkritja skozi leta, niso omajale  arogantnosti in suverenosti v FIHO. Večina članov sveta, ki se predstavljajo kot invalidi, ohranja svoj vpliv in moč; tudi predstavniki humanitarnih organizacij, tistih največjih in najbolj vplivnih, raje zvito molčijo, da sami sebi ne ogrozijo. Dovolj je, da nekdo zažuga: “Ali hočete, da gre vse v proračun RS, potem pa nobeden ne bo imel nič?” in že so vsi zmenjeni ter obmolknejo.

Iskreno rečeno bi bilo to verjetno najbolje kar bi se lahko zgodilo slovenskim invalidom in državi nasploh, saj bi v tem primeru dejansko popadale vse maske požrtvovalnih ljudi in humanitarcev, ki v srcu dobro mislijo, a kaj ko slabo delajo.  Končno bi morda lahko prišli do realnih podatkov koliko ljudi s hendikepom živi v tej državi in kakšne vrste hendikepa imajo, do česa so upravičeni in katere posebne storitve s strani FIHO sploh pridejo ter do česa so upravičeni iz drugih virov.

Vsega tega namreč danes ne vemo, ker znotraj posameznih invalidskih organizacij na veliko manipulirajo s številkami članstva in uporabniki, ki jih za različne namene poljubno delijo in množijo, seštevajo in prištevajo. Verjetno bi se krepko znižalo dvojno financiranje nekaterih storitev.