Med vagabundsko srenjo smo dobili

kompanjona, primorskega patrona,

igralca, vsestranskega glumača,

ki slovel je med domačimi estradniki.

Ta mož s pokončno držo je postal tatič,

zavestno si je prisvojil lastnino tujo,

se pod njo s ponosom je podpisal ta fičfirič

in ne da  pomislil bi na kakšno škodo.

Njegova stanovska srenja pa molči  –

celo med njimi najdejo se zagovorniki,

ki modrujejo, da to v kulturi rado se zgodi.

Glumač in vsi ostali, kje sta morala in zavest?

Žalostno je, da ne vidite pri plagiatu kraje,

in da s tem dejanjem bil onesnažen je kulturni svet.