Lani se je bogastvo svetovnih milijarderjev povečalo za 12 odstotkov oziroma za 2,5 milijardi dolarjev dnevno, medtem ko se je premoženje najrevnejši polovici ali 3,8 milijardi Zemljanov zmanjšalo za kar 11 odstotkov. Danes je v svetu kar 2208 milijarderjev, kar pomeni skoraj še enkrat več kot ob začetku finančne krize pred desetimi leti. 26 najbogatejših ljudi na svetu ima skupaj 1400 milijard dolarjev premoženja, kar je enako premoženju najrevnejše polovice Zemljanov. To so le najbolj izpostavljeni podatki najnovejšega poročila Public Good or Private Wealth (Javno dobro ali zasebno bogastvo) človekoljubne organizacije Oxfam International. 

Ko se poglobimo v te številke, se naravnost zgrozimo. Če bi najbogatejši odstotek Zemljanov obdavčili samo z dodatnega 0,5 odstotka, bi zagotovili celo več denarja, kot ga potrebujemo za izobraževanje 262 milijona otrok, ki ne obiskujejo šole, in zagotovili zdravstveno varstvo, ki bi rešilo 3,3 milijone ljudi. Torej vprašanje velikanske globalne neenakosti še zdaleč ni samo ekonomsko vprašanje, temveč predvsem politično. Kdo ima v rokah "škarje in platno", ko gre za obdavčenje? Politiki! Kaj pa mi volilci in državljani? Mar nismo tudi mi soodgovorni, ker izbiramo "korporativne" politike in zgolj hodimo na volitve (ali pa še to ne), potem pa ne naredimo prav nič drugega (ne protestiramo, ne pošiljamo pobud, peticij, pisem itd.). 

Davki so vse nižji, kar ima uničujoč vpliv na javne storitve kot je npr. zdravstvo. Vsak dan v svetu umre 10.000 ljudi, ker nimajo dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev. Najbogatejši Zemljan Jeff Bezos, lastnik Amazona, ima kar 112 milijard dolarjev premoženja (to da se ločuje, pač ničesar ne spremeni). Samo en odstotek njegovega premoženja znaša toliko, kot celotni zdravstveni proračun za Etiopije, ki ima kar 105 milijonov prebivalcev. 

Po drugi strani pa najrevnejši, predvsem ženske, opravijo neverjetno veliko dela – in to zastonj! Če bi vse neplačano delo žensk v svetu (skrb za otroke in starejše, kuhanje, čiščenje itd.) izvajala korporacija, bi imela letni promet v vrednosti 10.000 milijard dolarjev (10 bilijonov). In to delo je družbeno koristno; od tega imajo velike posredne koristi tudi korporacije, saj jim zagotavlja potrebno delovno silo. Ko govorimo o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), bi si ga te ženske zagotovo zaslužile. 

Ti najnovejši podatki, ki izhajajo iz poročila, ki je bilo objavljeno danes, 21. januarja 2019, le še potrjujejo, kar že vemo. Vedno večja neenakost je uničevalna! Ne verjemite politikom in ekonomistom, ki zagovarjajo neprestano gospodarsko rast. Pravijo, da bomo s tem zaposlili še več ljudi in še več ljudi rešili iz revščine. V resnici pa ta tako opevana gospodarska rast koristi le najbogatejšim, medtem ko revni postajajo le še bolj revni. Da ne govorimo o okolju, ki ne prenese več ekonomskega "razvoja" po meri najbogatejših. 

V resnici potrebujemo pravičnejšo delitev globalnih dobrin. Za to imamo več možnosti: od pravičnejših davkov, ki bi bolj obremenili najbogatejše in okoljsko ter družbeno škodljive dejavnosti, do globalnega sklada, ki bo skrbel za enakomernejšo delitev dobrin, ki so "odgovorne" za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb (več v knjigi Ekonomija delitve, uresničitev 25. člena v 21. stoletju).