Morda se zdi naslov nekoliko pretiran, a dejstvo je, da so najpomembnejši ameriški borzni indeksi doživeli najhujše padce na predbožični dan v zgodovini (biggest Christmas Eve declines ever). Na sam božični dan pa je osrednji japonski borzni indeks izgubil kar 5 odstotkov svoje vrednosti. Tudi najbolj znana kriptovaluta Bitcoin je na božični dan izgubila več kot 10 % vrednosti. Vendar je to samo del daljšega procesa, ki se odvija že več mesecev in nakazuje začetek nove velike krize. Ta kriza pa ne bo tako enostavno rešljiva, kot je bila prejšnja. Zakaj? 

Najprej je tu problem dolgov. Skupni svetovni dolg (finančna in nefinančna podjetja, gospodinjstva in države) se je v zadnjih dveh desetletjih povečal s 84 bilijonov (84.000 milijard) dolarjev na prelomu stoletja na 173 bilijonov dolarjev v času finančne krize leta 2008, vse do 250 bilijonov dolarjev v letu 2018, desetletje po izbruhu krize (Bloomberg Opinion). Največ se je dolg povečal ravno državam (s 37 na 67 bilijonov dolarjev), ki imajo ob morebitnem izbruhu nove krize zelo malo manevrskega prostora. 

Naslednji velik problem je povečevanje neenakosti v svetu. Od leta 1980 naprej je bila rast dohodkov 1 odstotka najbogatejših Zemljanov dvakrat večja od rasti dohodkov najrevnejše polovice človeštva. V istem času pa se srednjemu sloju dohodki skorajda niso povečali (World Inequality Report 2018, str. 11). Večja neenakost povzroča družbene napetosti, kar v zadnjem času vidimo še zlasti v Franciji (gibanje rumenih jopičev), še prej pa v tako imenovani arabski pomladi in tudi drugje po svetu. Ob morebitnem izbruhu nove globalne finančne in ekonomske krize se bodo te napetosti še zaostrile. 

Vsem težavam pa se pridružuje še okoljska kriza, ki zahteva čimprejšnje ukrepanje. Če pa bodo države za izhod iz krize ponovno zgolj pospeševale gospodarsko rast (po logiki, da gospodarska rast »odpira« nova delovna mesta in povečuje trošenje prebivalstva), se bo okoljska kriza le še zaostrila. 

Znašli smo se torej v zahtevnih časih, ki zahtevajo resnično globoke spremembe. Ta naglo bližajoča kriza – ki je naprej finančna (ta je že v teku), potem ekonomska (težave v gospodarstvu, bančništvu in trgovini) in nazadnje družbena (izguba služb, vse več revnih, vse manj denarja za javne storitve; protesti, politična kriza) – pa je morda zadnja priložnost, da stvari postavimo na pravo mesto.