Zadnji francoski in zadnji slovenski množični nemiri so imeli enak povod: vladarji so skušali oskubiti voznike.

Tako nas kot Francoze vladarji skubijo že desetletja. Revežem vzamejo malo več tu in malo več tam, bogatašem malo manj tu in malo manj tam. Večino porabijo, da javne storitve ne propadajo prehitro, ostalo pa po zapletenih poteh pretočijo v tihooceanske žepe bogatašev, med katere sodijo tudi sami. Če ne sodimo mednje, nas žalijo, da smo leni in nesposobni. Vzpodbujajo nas, da se žalimo in sovražimo med seboj zaradi osebnih okoliščin, glede katerih smo po ustavi enakovredni in enakopravni.

Hecno je, da vse to hočemo. Hočemo, da našim šefom država vzame manj davkov, čeprav nam je jasno, da naše plače zaradi tega ne bodo niti za cent višje, niti ne bo novih sodelavcev, ki bi prevzeli naše nadure. Sovražimo javne storitve in javne delavce (če smo sami javni delavci, pa sovražimo javne delavce na ostalih področjih) – to naj bi bili sami lopovi in lenuhi, ki naredijo več škode kot koristi in se valjajo v denarju. Hočemo veljati za lene in nesposobne, kajti v naših butastih glavah to pomeni, da z vztrajnostjo in trdim delom lahko postanemo bogataši. Če bi veljali za reveže po defaultu, kar tudi smo, bi nam bila ta možnost odvzeta, kar nam tudi je. In hočemo žaliti in sovražiti drug drugega; če smo že na dnu, je vseeno boljši občutek, če je nekdo še bolj spodaj in hodimo po mehkem …

Resnici na ljubo moramo priznati, da je bilo »v dobrih starih časih« še huje. Nekateri ljudje so si zakonito lastili druge in počeli z njimi, kar so hoteli. Čudni človeški potrebi obvladovati in biti obvladan sta še vedno neobvladani. A danes družba in zakonodaja do skrajnejših oblik praviloma ne kažeta nekega silnega razumevanja …

Nekoč je bilo tudi premikanje sila omejeno. Prosto so se lahko premikali le vladarji, ostali pa so morali imeti za vsak daljši sprehod prekleto dober razlog. »Ostali« so bili pač lastnina vladarjev; kam bi pa prišli, če bi lahko lastnina šla, kamor bi hotela?

Z enim in drugim ni pometel kak silen duhovni napredek človeštva, ampak preprosto dejstvo, da smo se namnožili čez vse meje. Za vladarje je bilo vse te 'lastnine' naenkrat preveč. In bila je predraga za vzdrževanje. Torej so se ji odpovedali – izumili so svobodarstvo (liberalizem).

Zdaj smo lahko ljudje delali, karkoli smo hoteli, in šli, kamorkoli smo hoteli – če s tem nismo ogrožali vladarjev. Izumljanje strojev je bilo dovoljeno, izboljševanje zaželeno, razbijanje pa prepovedano … Klatenje po gostilnah je bilo dovoljeno, romanje na dopust zaželeno, postopanje okoli vladnih uradov pa prepovedano …

'Navadni' ljudje so to nenadno svobodo vzeli kot darilo. Vzhičenost in hvaležnost do 'velikodušnih' vladarjev niti po več rodovih ni popustila …

Če je treba, smo se ljudje pripravljeni temu ali onemu 'darilu' tudi odpovedati, da bi 'ohranili' drugega. Begunci so pokazali, da smo se pripravljeni marsičemu odpovedati, samo da oni ne bi dobili ničesar …

Odpovedali smo se že kupu javnih storitev, ki so nam omogočala varno izumljanje strojev in klatenje po gostilnah. Karkoli že izumite, je predrago zaščititi in nemogoče prodati mimo vladarjev, ki poberejo levji delež. Policija pa je že skoraj enako ostra s prijavitelji kot s storilci kaznivih dejanj pod vplivom alkohola (na Hrvaškem celo bolj) …

Zlata doba premikanja je desetletja za nami. Pešačenje in kolesarjenje je samomorilsko početje. Javni potniški promet je v prostem upadu. Vožnja z avti pa je vedno bolj naporna, draga in otežena: gnetemo se, ceste razpadajo, mestna središča so zaprta, udobno in brezplačno parkirati pa je možno le še pred nakupovalnimi središči …

In potem se najde slovenski vladarski bedak, ki mesto okrasi z radarji, da bi služil s kaznimi … In francoski, ki se ne usede le na prehitro vožnjo, ampak na vožnjo nasploh …

Vladarji nas lahko poneumljajo (šolstvo), izmozgavajo (gospodarstvo), zastrupljajo in mesarijo (zdravstvo, ko končno pridemo na vrsto) ter nam ubijajo duha z obrazci (uradništvo) … Dokler nam pustijo tu in tam kakšen bombonček, bomo vse to potrpežljivo prenašali …

A očitno je divjanje z avti od gostilne do gostilne bombonček, ki ga ne sme nikoli zmanjkati, sicer je joj …