Če se sme, potem bom tudi jaz! Tarče: preprosti Franca, slovenski Mrlakenstein, posrani nestrpneži in zblojeni verniki. Če to niste, naj vam tekne! Če kaj od tega ste, naj se vam zatakne v grlu!

o

KANGLEROF FRANCA je reko: »Čas je za preproste ljudi!« Zanj je »ključnega pomena, da smo v ekipi preprosti ljudje.«

Vsi smo že srečali ljudi, ki zase trdijo, da so preprosti. Srečali smo jih dovolj, da smo si o njih ustvarili sliko …

Po SSKJ je »prepròst«:

1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja, oziroma ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov;

2. ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti;

3. splošno znan, razumljiv;

4. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve;

5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav;

6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture;

7. lahkoveren, naiven, oziroma neroden, neuglajen.

»Preprostež« je:

1. lahkoveren, naiven človek;

2. neizobražen, nešolan človek.

Kaj od tega velja za Franco, njegovo ekipo in Mariborčane, za katere je čas?

o

Je Francejof »preprosti človek« tudi TISTI, KI GA NE SMEMO IMENOVATI, ker nas bo nemudoma tožil ali tako ozmerjal, da ga bomo morali tožiti mi? Vsekakor je predvidljiv; če bi ga nehali omenjati, bi se razblinil ali razpočil … Če bi bila ga. Rowling Slovenka, ne bi bilo nobenega dvoma, da je Marka Mrlakensteina Neelstina oblikovala po njegovi podobi. A tip očitno ni tako edinstven, kot mislijo njegovi verniki in on sam; Joanne se ni zgledovala po njem, ampak po nekom drugem, ki je prav tak. Bi lahko rekli »preprost«? …

Tudi Murnauov NOSFERATU se ni zgledoval po njem, ker je nastal pred njim – v svetu brez njega. Svetu brez njega – si predstavljate? Si on predstavlja tak svet, ki nekoč spet bo? Se je mogoče sam zgledoval po Nosferatuju ali katerem njegovih filmskih naslednikov ali zgodovinskih predhodnikov? …

o

A zakaj se mučim s posamezniki? Mar niso preprosti ljudje pogosto tudi NESTRPNI do drugih: ras (vključno z Židi in Cigani), ver (in še bolj nevernikov), spolov (žensk in ostalih), spolnih izbir in navad, da o živih bitjih, ki niso ljudje, sploh ne govorimo? Seveda so; če je za nekoga preveč zapleteno dejstvo, da so ostali ljudje drugačni od njega in njegove druščine, živali in rastline pa zelo drugačni, je nedvomno sila preprost človek …

Vsak tak preprosti nestrpnež je zaradi svoje duhovne prikrajšanosti prepričan, da lahko nad vsemi naštetimi izvaja nasilje samo zato, ker so drugačni. In ga tudi izvaja, kolikor si v svoji preproščini upa … Marsikateri se do tega čutijo upravičene, na primer LOVCI, MESARJI in ŽIVINOREJCI. Nekateri se čutijo pooblaščene, na primer VOJAKI, POLICAJI in URADNIKI. So pa tudi takšni, ki se čutijo poklicane, na primer SVEČENIKI ter mnogi UČITELJI in STARŠI …

Se nestrpneži tako neizmerno bojijo drugačnih od sebe, da jih skušajo onesrečiti, poneumiti, pohabiti, onesposobiti ali ubiti, ali so samo neizmerno hudobni in uživajo v njihovem trpljenju? So sploh pri sebi? So za med poštene (a ne nujno preproste) ljudi? Bi bilo dobro onesposobiti njih? Bi jim bilo pravično vrniti muke, ki so jih zadali? …

Bi se živelo bolje ali slabše, če bi lovce postrelili, mesarje poklali in živinorejce žive zazidali? Bi bilo potem manj ali več vojn, zločinov in krivic, če bi vojake razstrelili, policaje razbili in uradnike izbrisali? In če bi svečnike žrtvovali, učitelje zaprli v kitajske knjižnice, starše pa zaklenili v sobo, bi bili naslednji rodovi dobri, pametni in sočutni ali zlobni, neumni in sebični? …

o

Najhujši nestrpneži so VERNIKI. Ondan sem gledal dober in ganljiv film o njih – Največji dar. Film nas lepo pripelje od trditve: »Zlo je treba maščevati!« do ugotovitve: »Zlo je najbolje odpustiti!« Na tej poti predstavi cel kup zločincev, ki so prosili odpuščanja ali so ga kar dobili, in njihovih žrtev, ki so jim odpustile in našle duševni mir. Vse lepo in prav …

A česar film ne pove, je, da so vsi nastopajoči zločinci svoje zločine izvajali v imenu vere ali kakšne druge opranoglavosti, zaradi katere so bili sveto prepričani, da so do tega upravičeni, pooblaščeni in poklicani. In potem so nekateri teh praznoglavcev šli in svoje žrtve – ali njihove preživele svojce – prosili odpuščanja … Kakšen neizmeren napuh mora biti v človeku, ki je nekomu pobil družino, da sploh pomisli, da je vreden odpuščanja? In kakšna 'preprosta' ponižnost mora tičati v razorani duši žrtve, da preprosto odpusti, ne da bi vsaj kaj vprašala, in se preostanek življenja dobrososedsko druži s človekom, ki ji je ta isti del življenja vzel? Pa tudi napuh tiči v njej, kajti umrle žrtve preživeli niso dale pooblastila za prijateljevanje z morilcem …

Če povzamemo, gre pri veri očitno za začaran krog blodenj, zaradi katerih verniki mučijo in koljejo druge vernike, ti pa jim iz enako blodnih razlogov odpuščajo. Če ne bi bili preprosti verniki, se jim ne bi dalo oprati možganov. Če ne bi imeli opranih možganov, ne bi bili nestrpni do drugačnih od sebe. Če ne bi bili nestrpni, jih ne bi mučili in klali. Če ne bi mučili in klali, bi bili častivredni in ne bi rabili odpuščanja. In po drugi strani – če bi bili častni, ne bi odpuščali … Zakaj le? Ker imajo po verskih 'zakonih' tudi žrtve svojo krivdo in svoje breme? A se zato čutijo počaščene, ko dobijo možnost odpustiti?

Žrtev ima posledice, in ima jih dosmrtno, če odpusti ali ne … Zakaj torej sovražnik ne bi živel s svojim bremenom in ga razčiščeval s sabo, namesto da ga še dodatno nalaga žrtvam, ki jih je že več kot preveč obremenil? Slejkoprej bi mu mogoče kapnilo, da se bo lažje gledal v ogledalu, če se loti preprečevanja nasilja in reševanja življenj, kot če bo sosedi na tnalu, na katerem je razsekal njene otroke in moža, vsako jesen nasekal drva za zimo. Šele v tem primeru bi se začarani krog verskih in ideoloških pokolov in vojn lahko prekinil …

A to ni več stvar vere, ampak seštevanja in odštevanja – nemara preveč zapleteno za preproste ljudi, ki ne merijo dlje od zamaha sekire … ali mačete …

Kdo uporablja mačeto? Ubi mačetarja! …

Naj se pobijejo med sabo! Bog jih bo prepoznal, saj so vsi njegovi …