Že v mesecih lahko štejemo od kar smo se nazadnje posvetili zimzeleni temi našega raziskovanja in pisanja; dogajanju znotraj Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO ter politiki v širšem smislu, ki se okoli parcijalnih interesnih skupin humanitarnih in invalidskih organizacij, tako ali drugače napaja.

Danes se posvetimo  Zdruzenju gluhoslepih Slovenije DLAN, ki se definira kot samostojna in neodvisna, strokovna invalidska organizacija s statusom reprezentativnosti za osebe z gluhoslepoto v Sloveniji. Na njihovi spletni strani praktično ne izvemo nič o vodstvu in organih Združenja, skoraj nič o vsebini programov, ki jih nudijo, zaposlenih in o strokovnem osebju (kdaj so dosegljivi, uradne ure, način koriščenja storitev...). Obstajajo že več kot desetletje, a so bili v invalidskih vrstah videni kot vsiljivci, ki s svojo dejavnostjo posegajo tako h gluhim kakor tudi k slepim. O spornem dogajanju znotraj Združenja, ki je bilo takrat še društvo, smo že opozarjali in pisali pred leti. Dejansko pa gluhoslepe uporabnike, ki jih na srečo ni prav veliko, ne pri eni in ne pri drugi etablirairani organizaciji, niso nudili ustrznih storitev in obravnav. Prav tako so tudi znotraj nsios[1], še do pred kratkim, bili videni kot tisti, ki rušijo obstoječo ravnovesje delitve po diagnozah in zgodovinskih zaslugah (vsak obdeluje svoj vrtiček in si ne skačejo v zelje). Še bolj pomembno, bili so zgolj dodatni zažiralci finančne pogače FIHO.

A znotraj nsios očitno prihaja do tektonskih premikov, ki niso več utemeljeni na tovariškem zavezništvu oz. so se ta razmerja porušila predvsem zaradi samovolje večnega predsednika Borisa Šuštaršiča. Le-ta je v krog posvečenih nsios povabil tudi DLAN, s tem močno razjezil veliki konkurenčni organizaciji (gluhe in slepe). A kaj, ko potrebuje nove lojalne zaveznike. Tudi, če je cena za to dokaj visoka, 215.124 eur za nove prostore Združenja gluhoslepih Sovenije na Trebinjski 7, v velikosti 166,3 m2. Uav, kakšen preskok iz bezplačnih prostorov MOL na Linhartovi 13, v 34,50 m2. A saj plača vse FIHO, le pravilno je Komisijo za razdeljevnje sredstev invalidskim organizacijam in kasneje še Svetnike FIHO potrebno priviti, da vse potrdijo. Vse mimo Pravil in Kriterijv ter Navodil za razdeljevanje rezervnih sredstev FIHO in prvi obrok rezervnih sredstev, ki jih prej za druge ni bilo, je čudežno že tu; kar v višini 70.000 eur. Če kdo to zmore in zna je to prav »naš Šuši«, pravi capo di banda, tudi na/v/okrog FIHO. Siva eminenca, ki je vedno prisoten tudi v svoji odsotnosti. Vsakega člana Sveta FIHO osebno pokliče (izjema je YHD) in mu jasno namigne kako glasovati, da ostane v njegovi milosti. Zakaj je Združenje gluhoslepih Slovenije tako pomembno ali bolje toliko vredno, če premore le ducat članov? V njem je glavna strokovna delavka ter soustanoviteljica Simona Gerenčen Pegan. Simona je žena mag. Vladimirja Pegana, predsednika nadzornega odbora FIHO, sicer pa dolgoletnega generalnega sekretarja Društva vojnih invalidov Slovenije, ki je tudi viden član Socialne zbornice Slovenije, celo supervizor na področju socialnega varstva; pa da te kap! Pred leti so ga celo z glasovanjem v DZ na pobudo KPK pospremili skozi vrata FIHO, a glej ga, se je že vrnil skozi okno. Simona ima tudi svoj s.p. in sicer: Prssti, poslovne storitve, Simona Gerenčer Pegan s.p. s sedežem na Neubergerjevi 25, kjer z možem tudi prebivata. V sosednji ulici, na Hacquetova 4, pa ima Društvo vojnih invalidov svoje razkošne pisarne in ogromne neizkoriščene prostore. Na DLAN-i so kot neustrezne zavrnili tudi nadomestne prostore s strani MOL, pa souporabo prostorov Društva invalidov Ljubljana–Bežigrad, na Luize Pesjakove 9, v izmeri 171 m2.

Sedaj tik pred volitvami, ko so praktično vsi politiki/čarke prizadevjo udejanjiti »raj na zemlji« ter so se (ponovno) zavezali kako se bodo, kar naenkrat, goreče borili proti sistemski korupciji, zlorabi in razsipavanju javnega denarja, bomo ponovno obrnili reflektorje prav na to gnilo invalidsko/invalidno temo. Pri tem skušajo v posameznih strankah biti še bolj »sluzasto prepričljivi« v svojih očitnih nakladanjih prav tisti, ki so vse do predvčerajšnjim, pa vsa dolga leta opevane samostojnosti Slovenije, preprosto grobo ignorirali preštevilna svarila in opozorila o odtekanju javnih sredstev. Argumenti in dokazi temu v prid, niso imeli prav nobene teže; samo zveze in naveze, omrežja in povezave. Prav tako so »stare strukture« podpirale vedno iste face na dobro plačane javne funkcije, pa čeprav so se le-ti samoproglasili za reprezentativne predstavnike. Kandidat SMC Milan Brglez je šele sedaj, za potrebe volitev, obiskal tudi DSO Bežigrad, vse pod budnim očesom Borisa Šuštaršiča, ki si pripisuje zgodovinsko zaslugo za postavitev Oddelka mlajših invalidov. Stanovalce obišče le takrat, ko jih potrebuje za politično izsiljevanje, vzbujanje usmiljenja, fehtanja, drugače pa jim »toplo polaga na srce, da tako kot je tu lepo, jim več nikjer ne bo.« 

Nismo ne upali in ne verjeli, da bo objava knjige Invalidski Catch the cash: državne loterijske igre v čemerkoli zganila pristojne institucije, da ukrepajo, saj dodobra poznamo njihov modus operandi; nihče ni pristojen, nihče nič ne ve, nič ne more, Pahor nič ne bere (ker je to naloga drugih), Kopač Mrakova bi, pa ne sme, ker skrbi za vse...

Naziv častnega meščana Ljubljane je letos prejel dr. Janez Kocijančič, dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, siva eminenca Fundacije za šport FŠO. V svojem govoru ob podelitvi se je začudeno spraševal “le kdo so ti strici iz ozadja, o katerih je toliko govora?” Torej za leto 2019 imamo že neizpodbitnega favorita za prestižni naziv, ki mora po logiki stvari, pripadati nikomur drugemu kot Borisu Šuštaršiču. Se sprašujete kakšna je ta logika stvari? Saj sta vendarle FŠO in FIHO daleč najbolj poslovno usklajeni tovariški organizaciji, ki več kot uspešno krmarita skozi vse politične opcije in mimo občasnih poskusov razbijanja državnega monopola Loterije Slovenije, v prid karier “ta pravih” posameznikov.