Islam ni nič boljša in nič slabša vera kot krščanstvo ali judaizem. Vse imajo v svojih 'svetih' knjigah stihe o klanju drugovercev, ki je obveza vsakega vernika, tu in tam pa se najde tudi kakšen o odpuščanju in sočutju. Pravzaprav gre v veliko primerih za iste stihe. Judaizem, krščanstvo in islam so različice ene in iste vere, osnovane na eni in isti zbirki bajk in navodil. Svečeniki posameznih ločin so jih skozi stoletja prirejali svojim potrebam, kakšno bajko ali navodilo so vrgli ven in dodali nekaj novih zbirk (npr. Novo zavezo in Koran, ki je v veliki meri zgolj za tisti čas posodobljena različica Stare zaveze). Končno so bile razlike dovolj velike, da so lahko drug drugemu rekli »krivoverec« in se pričeli klati med seboj, tu in tam pa je kdo komu kaj odpustil ali bil sočuten do njega. Ločine so postale vere, se razdelile na ločine, ki so postale vere in se spet razdelile na ločine in se ves čas vztrajno in vestno klale med seboj …

Reči, da je islam bolj nevaren od krščanstva ali judaizma, ker so islamske bajke bolj nasilne, navodila pa bolj krvoločna, je neumnost. Če so merilo 'svete' knjige, so nevarne in krvoločne vse tri vere. Če bi jih sodili po ravnanju vernikov skozi zgodovino, bi morali vse tri prepovedati.

Če bi bili kristjani in muslimani iskreni do sebe, bi se morali svojima verama sami odpovedati. Temeljita namreč na bajkah o bogovih obljubah: Abrahamu, da bodo njegovi potomci naselili ozemlje današnjega Izraela z okolico; Judom v Egiptu, da jih bo vzel za svoje ljudstvo; in Mojzesu na Sinaju z enako vsebino.

Zakaj vsi ti milijoni Nejudov častijo boga, ki z besedami in dejanji ves čas potrjuje, da je njegova skrb namenjena izključno dobrobiti Judov, ki jim morajo vsa ostala ljudstva služiti ali biti uničena? To je podobno vicu o slovenskih neonacistih, ki so se hoteli včlaniti v Blood & Honour, pa so jim odgovorili, da so sicer počaščeni, a Slovanov ne jemljejo. Vic je izmišljen, kajti slovenska izpostava Blood & Honour obstaja (ali vsaj je; imela je celo svojo spletno stran) – kot obstaja cel kup nejudovskih in protijudovskih izpostav judaizma, čeprav bog – po 'lastnih' 'svetih' besedah – ne jemlje Nejudov.

Sodobni Evropejci smo izšli iz dolgega niza prednikov, ki so preživeli bogat nabor vtepavanja krščanskih blodenj v svoje glave in telesa. Islam nam ne more prinesti ničesar hujšega: prvič, ker hujše ne more biti nič, drugič pa, ker gre za podobno reč v drugem ovitku z dodatki.

Domorodni kristjani, podučeni, da so jim po božjih zakonih ženske podrejene, nekatere pa njihova last, vsak dan ponižajo, prestrašijo, premlatijo, posilijo, pohabijo, duhovno ugonobijo in ubijejo več domorodnih kristjank, kot jih muslimanski prišleki – na lastno pest in v okviru terorističnih napadov – v vsem letu. Domorodni krščanski starši in skrbniki, prepričani, da so jim po božjih zakonih otroci podrejeni in njihova last, vsak dan ponižajo, prestrašijo, premlatijo, posilijo, pohabijo, duhovno ugonobijo in ubijejo več svojih otrok, kot jih muslimanski prišleki v vsem letu. Res pa muslimanski moški, starši in skrbniki v skladu z islamskimi običaji vsak dan ponižajo, prestrašijo, premlatijo, posilijo, pohabijo, duhovno ugonobijo in ubijejo vsaj toliko 'svojih' žensk in otrok kot krščanski. Zelo verjetno pa več.

Muslimanske ženske in moški živijo vzporedna življenja. Celo družinska praznovanja se odvijajo ločeno: ženske praznujejo v eni sobi, moški v drugi. Stiki so posledično tako redki in tako čudni, da so takrat vsi v stresu in ne vedo, kaj bi.

Muslimanski mladeniči – človeško potrebni, kot so – skušajo na lepe in grde načine pripraviti svoje punce do seksa. Pogosto tudi grozijo, da jih bodo sicer zapustili. Muslimanske mladenke – potrebne, ubogljive in prestrašene, kot so – privolijo. Preživijo bolj ali manj lepo ljubljenje – in nato jih fantje zapustijo, omadeževane za vse večne čase, ker so seksale pred poroko in torej niso vredne ne njih ne kogarkoli drugega …

V desetih dneh potovanja po Istanbulu sem vzpostavil očesni stik z natanko dvema ženskama. Kot sta mi pojasnili sopotnici, sta jih onidve več in bili so bolj dolgi. Pojasnili so nam, da je očesni stik tako rekoč povabilo k seksu. Mnogo domorodcev na mojem mestu bi torej tistima dvema ženskama sledilo, ju nadlegovalo in v 'ugodnih' okoliščinah nad njima izvajalo takšno ali drugačno nasilje. Tako preprosta in človeška stvar, kot je očesni stik, pa lahko ženski uniči življenje …

Kakšna vera je to, ki polovici človeštva prepoveduje biti ljubljen, ljubeč, lep? Ne le to – verska pravila v mnogih islamskih deželah ženskam prepovedujejo biti kakršnekoli: občudovane, družabne, glasne, misleče, dejavne … žive … Ne le, da ženske niso svoje – tudi pogled nanje ni ne njihov ne od onega, ki gleda. Ni čudno, da se talibanom utrga, ko na ulici uzrejo kak odgrnjen ženski noht. A kako se šele trga lastnicam tistih nohtov v svojih prenosnih zaporih …

V 'svetih' knjigah piše marsikaj. Nekaj tega je ženskam v prid, še več pa je njim in otrokom v škodo. V vsakem primeru veljajo za lastnino mož in očetov, ki lahko z njimi nekaznovano počnejo skoraj vse, kar jim pade na pamet. Če so preveč svojeglave, so jih tako rekoč dolžni ubiti, da ubranijo družinsko čast. Na srečo je v zadnjih stoletjih nastala kopica bolj pametnih in okolju prijaznih knjig in zakonikov. A kljub temu so v glavah marsikaterega vernika (in na žalost tudi vernice) ženske lahko samo matere in gospodinje, kurbe ali svečenice. Kjer ni bilo bojev za ženske pravice ali pa so bili v kali zatrti, je to še toliko bolj zakoreninjeno …

Če si človek živa bitja lasti in jih ima za manjvredna od sebe, z njimi ravna dosti bolj kruto, kot bi sicer. Toliko bolj, če je pod stresom, kar je vsled razmer v muslimanskih deželah mnogo tamkajšnjih prebivalcev, vsekakor pa vsi begunci in s-trebuhom-za-kruharji. In še bolj, če mu pri tem pritrjujejo vera, običaji in zakonodaja.

Prišleki iz muslimanskih dežel, mladeniči in moški, so spolno nasilni do svojih in naših žensk in deklet. Ne vsi, a dovolj njih, da je življenje žensk v begunskih taboriščih pekel in da je zaskrbljenost domorodcev na mestu. Res so ti domorodci sokrivi za bedo prišlekov. Povečini so volili vladarje, ki so ZDA pomagali izčrpavati muslimanske dežele, jim nastavljati vladarje, podpihovati nemire in voditi tamkajšnje vojne. Res so tudi sami povečini rasisti, zaničevalci žensk in oblastni do otrok. A nič od tega ni opravičilo ali celo odpustek za spolno nasilje prišlekov do kogarkoli …

Muslimani islam živijo. Zanje so življenje, vera, zakonodaja in država neločljivo prepleteni. Na svetu je 13 držav, ki preganjajo ateiste, in vse so muslimanske. V nekaterih muslimanskih državah se da do neke mere živeti vzporedno z vero, v nobeni pa se je ne da zanikati. Človek, vzgojen v muslimana, ki dvomi v obstoj Alaha in resničnost Mohameda, v božji navdih, po katerem naj bi slednji napisal Koran, ali celo v smiselnost božjih naukov, pravil in običajev, mora svoje dvome skrivati – najbolje, da tudi pred samim seboj. Če bi v muslimanski državi o islamu govoril in pisal dvomljivo, porogljivo ali celo zaničevalno, je mrtev. Če bi to počel v kakšni drugi državi, bi bil verjetno smrtno ogrožen, izobčen in skrit.

Dvomi v krščanske blodnje obstajajo že nekaj stoletij. Ves ta čas se nekateri največji misleci svojih dob javno izpostavljajo kot dvomljivci in neverniki. Marsikaterega je to stalo glave, mnogih slave, še večih pa časti. Priborili so nam to, da javno izpostavljena nevernost zdaj nikogar ne stane nič (kar ne pomeni, da bo tako ostalo na vekov veke amen).

Ljudje iz muslimanskega sveta pa so tiho. Njihovih dvomov v islam še nisem zasledil. Največ kar spravijo skupaj, je razpravljanje o tem, da bi se moral islam prilagoditi sodobnemu času. Nihče od njih pa še ni rekel, da je islam izmišljen in da ljudem takšen, kot je, že stoletja življenje dosti bolj greni kot olepšuje – sploh če so ti ljudje ženske. A ne – vse razpravljalke o prilagajanju islama (tudi smrtno ogrožene zaradi tega, kot npr. najslavnejša od njih – Malala) imajo pokrito glavo in izpričujejo globoko versko pripadnost. Nisem še naletel na novinarski prispevek o kom iz muslimanskih dežel, ki bi rekel ali naredil karkoli proti islamu samemu.

Tudi zahodnjaki se temu izogibajo. Za levičarje je modno biti naklonjen muslimanom. Poleg tega o islamu in Koranu v glavnem nimajo pojma. Desničarji pa bi vse muslimane itak pobili in se jim ne ljubi ukvarjati s takšnimi malenkostmi, kot so neke knjige.

Muslimani v Evropi so ogledalo tega, kar bi radi bili tukajšnji versko blazni kristjani, pa ne morejo več biti. Muslimanov živih ne morejo videti zato, ker so jim favš. V svojih krogih pa imajo najbrž občutek, da jih ta favšija znova povezuje in jim daje krila …

Beguncev bo vedno več in slejkoprej jih bodo začeli ti dripci klati. Če bodo na domačih tleh uspešno poklali dovolj muslimanov, bomo na vrsti neverniki in druge verske, narodnostne, spolnousmeritvene in še kakšne manjšine. Če jih bodo oblasti uspele ustaviti, prišleke pa 'varno' naselile v gete ali zgolj delno vključile v družbo kot doslej, se bodo pričeli nad nas počasi spravljati nasilni muslimani, ki jim bodo naši pogledi in načini življenja tako tuji, kot so nam njihovi. Edina rešitev je torej, da jih vključimo tako temeljito, da bodo hoteli uiti svojim lastnim sponam in preseči 'kulturo' svojih prednikov.

Če hočemo islam narediti nenevaren, moramo pred povračilnim verskim nasiljem zaščititi vse tukajšnje muslimane, ki želijo ravnati v nasprotju z zahtevami svoje skupnosti, a v skladu z našo zakonodajo, nasilne zahtevneže pa kaznovati (isto velja za pripadnike vseh drugih ver, kultov in ideologij). Če hočemo islam narediti nenevaren, moramo zaščititi ljudi, ki so bili muslimani, pa to nočejo več biti, in jim pomagati, da postanejo, kdor so.