Morda je vprašaj v naslovu odveč, morda res gremo v 3. svetovno vojno. Napenjanje mišic med Veliko Britanijo, ZDA ter zavezniki in Rusijo na drugi strani ni dobro za nikogar. Poskusa umora bivšega ruskega vohuna in njegove hčerke seveda ne smemo opravičevati. Gre za okrutno dejanje, ki mora biti kaznovano. A v resnih državah se najprej sproži preiskava, potem pa se na podlagi ugotovitev sprejmejo ukrepi – kazenski in morda tudi politični, če je potrebno.

To pa, kar se dogaja zdaj, je predvsem lov na čarovnice. Dobesedno, kajti tako so nekoč sodili čarovnicam, ki so bile že vnaprej krive, ker so pač čarovnice. Množično izganjanje diplomatov je bilo v zgodovini pogosto uvod v vojno. Smo res tako daleč? In kaj bo prinesla vojna? Rešitev enega kaznivega dejanja?

Britanci so velik in pomemben narod. Večkrat so že dokazali, da so zmožni velikih in velikodušnih dejanj. Pogumno so se uprli nacizmu, a tudi gentlemensko zapustili Indijo in kasneje tudi Hong Kong. So zdaj zgubili kompas? Mar notranje probleme, še zlasti brexit, skušajo rešiti na ramenih drugih? So pripravljeni svet celo potegniti v vojno, da bi rešili notranje spore in težave?

Kaj ko bi namesto izganjanja diplomatov vsi skupaj poiskali zares diplomatsko rešitev. Morda bi lahko ustanovili neodvisno preiskovalno komisijo, v katero bi vključili tudi ruske strokovnjake; morda pa bi zadevo prevzeli Združeni narodi. Zagotovo obstajajo boljše rešitve od zdajšnjega nevarnega zaostrovanja.

V tako napeti situaciji lahko pride do napačne poteze, ki povzroči serijo dogodkov, ki na koncu lahko prerastejo v čisto resen konflikt. Si res želimo, da rakete švigajo čez naše glave. Ne gre za to, da se preštevamo, kdo navija za Veliko Britanijo in kdo za Rusijo. To ni nogometna tekma. To so vojne igre.

Lahko pa se postavimo na tretjo stran: na stran diplomacije, miru in zdravega razuma!