Že leta se opotekamo iz krize v krizo. Enkrat ekonomska, potem politična, pa družbena, vojaška, migrantska in ves čas prisotna podnebna oziroma ekološka kriza. Politiki in ekonomisti se resda trudijo z njihovim reševanjem, a bolj kot odpravljajo vzroke za krize, zgolj gasijo požare; s svojimi dejanji pa pogosto zanetijo še nove. Ali obstaja rešitev, enostavna in izvedljiva, ki bi se zares lotila temeljnih vzrokov, ki nas pehajo iz krize v krizo? 

“Povsod po svetu so moški, ženske in majhni otroci, ki ne premorejo najosnovnejšega za preživetje; vse polno jih je po mestih najrevnejših držav. Ta zločin me navdaja s sramom. Bratje moji, kako lahko gledate, da ti ljudje umirajo pred vašimi očmi, in pri tem sebe imenujete ljudje?” (Maitrejeve prioritete) 

Temeljni vzrok največjih problemov človeštva je izjemno nepravična porazdelitev globalnih dobrin. Skrajna revščina povzroča obup, širjenje bolezni, migracije, konflikte med skupnostmi in državami, uničevanje narave in še marsikaj. Najrevnejša polovica svetovnega prebivalstva (torej več kot 3,6 milijarde) ima v lasti toliko premoženja, kot najbogatejših 8 Zemljanov. (Oxfam) Razlike pa se ves čas še poglabljajo.

“Kako ste lahko zadovoljni z vašim sedanjim načinom življenja: ko milijoni stradajo in životarijo v bedi; ko se bogati ponašajo s svojim bogastvom pred revnimi; ko je človek sovražnik svojega bližnjega; ko nihče ne zaupa svojemu bratu? Kako dolgo morete še živeti tako, prijatelji moji? Kako dolgo lahko še prenašate to razvrednotenje?” (Maitrejev nauk)

Kdo povzroča takšno razvrednotenje človeka? Kdo je kriv, da zaradi posledic skrajne revščine in nedostopnih javnih storitev letno umre kar 15 milijonov ljudi oziroma 40.000 dnevno (Share The World's Resources), od tega 22.000 otrok (The Hunger Project); da ne govorimo o stotinah milijonov ljudi, ki životarijo v razmerah, nevrednih človeškega bitja.

“Tržne sile so sile pokvarjenosti, zmede in nereda in povzročajo tekmovanje in primerjanje. Opustošile so družbeno življenje in naravo. Ljudje so v imenu dobička in izgube dobesedno obsojeni na smrt.” (Maitrejev nauk) 

Vzdržujemo in podpiramo sistem, ki uničuje ljudi in naravo. Koliko časa bomo še verjeli, da je vrlina ustvariti veliko bogastvo v neusmiljeni tržni tekmi z drugimi ljudmi ali državami? Koliko časa bomo vso svojo energijo usmerjali v zasebni raj, v velike hiše, drage avtomobile, razkošne počitnice ter tisoč in eno neumnost, ki jih iz dneva v dan kupujemo v velikanskih trgovskih oziroma komercialnih svetiščih? Koliko časa bomo v špekulacijah na borzah videli legitimen način pridobivanja bogastva? In vse to na račun brezštevilnih revežev tega sveta in na račun našega skupnega okolja.

“Maitreja pravi, da je komercializacija za človeštvo nevarnejša od atomske bombe in svojo uničujočo moč kaže v ekonomskem kaosu, ki danes vlada v svetu.” (Prekletstvo komercializacije)

Danes smo vsi Zemljani ukleščeni v primež komercializacije, nevarne ideologije, ki ljudi, vsa druga bitja in naravo; medsebojne odnose in vse naše aktivnosti preobraža v tržne oziroma komercialne priložnosti. Vsak zase, vsaka država zase; ločevanje med ljudmi in državami; neizprosna tekma oziroma konkurenčnost za svetovne dobrine so temeljne značilnosti komercializacije. 

“Če ne bomo delili dobrin, ne bo pravičnosti. Če ne bo pravičnosti, ne bo miru. Če ne bo miru, ne bo prihodnosti.” (Maitrejeve prioritete)

“Problemi človeštva so resni vendar rešljivi. Rešitev imate na dosegu roke. Naj bo potreba vašega brata merilo vašega delovanja in rešite probleme sveta. Druge poti ni.”(Maitrejev nauk) 

Rešitev je enostavna. Vzpostaviti moramo sistem takšen sistem, ki bo poskrbel za potrebe vseh ljudi. To pa je mogoče storiti samo na osnovi načel sodelovanja in medsebojne delitve dobrin. Takšen sistem lahko imenujemo ekonomija delitve. 

“Kamor koli pogledate danes v svet, lahko odkrijete spremembe. Stari red razpada in je razmajan od vrha do tal. To nas lahko navdaja z velikim zadovoljstvom, kajti kljub bolečini, ki je del tega dogajanja, se rojeva nov in boljši svet. Naj vas torej, prijatelji moji, to dejstvo potolaži in z zaupanjem glejte v prihodnost.” (Maitrejeve prioritete) 

V svetu se že odvijajo številni procesi sprememb. Vse več ljudi vidi Zemljo kot skupen dom, za katerega smo vsi odgovorni, Zemljane pa za pripadnike ene velike družine – človeštva. Iz tega spoznanja pa so sodelovanje, medsebojna delitev dobrin, pravičnost in druga velika načela samoumevni temelji našega delovanja.

“Medsebojna delitev dobrin, pravičnost, bratstvo in svoboda niso novi pojmi. Človeštvo je od nekdaj stremelo k tem sijočim zvezdam. Zdaj, prijatelji moji, jih bomo zasidrali v svetu.” (Share Slovenija) 



Več o Maitreji: 

Share Slovenija 

Kdo je Maitreja