Že pred dobrimi štirimi leti sem se po dolgem času navdušila nad politično idejo, ki se mi je zdela sveža, inovativna, drugačna in predvsem odmik od tradicionalnih političnih strank, njihovega načina razmišljanja in delovanja, predvsem pa sklepanja gnilih kompromisov na račun etike in zvestosti volilnemu telesu, državljankam in državljanom. Ideje in načrte ter številne aktivistične proteste Gibanja 5 zvezd sem spremljala predvsem preko bloga Beppe Grilla. Ponosna lahko povem, da sem kot ena prvih novinark v Sloveniji z njim posnela kratek intervju, ki je bil kmalu objavljen tudi na RAI. Z YouTube so sneli moj posnetek in to je bila tudi edina priložnost, ko smo na Italiji lahko videli slovenske podnapise. Pred več kot letom dni se je kot napovedano umaknil iz neposredne politične scene in prepustil Gibanje v roke mlajši generaciji.

Beppe Grillo, bivši komik, že, že, a zato kaj manj kritičen in razmišljujoč? Seveda ne, a ta predsodek in vse nadaljne podcenjevanje in blatenje je šlo naprej v tej smeri. Problem pri Gibanju 5 zvezd, ki ga ocenjujejo drugi je predvsem ta, da se nikoli niso hoteli ideološko opredeljevati na leve, desne ali sredinske kot je to v navadi in kar se tudi vedno pričakuje znotraj tradicionalnih strank. Odkrito so opozarjali in svarili pred oklepanjem političnih pozicij in sklepanjem skritih zavezništev tako levih kot desnih, za katere se brez večjih problemov žrtvujejo ideje in načela, torej tudi obljubljene spremembe konkretnih posameznikov in njihovega življenja. Vedno pa so imeli svoja mnenja glede korupcije na vseh možnih področjih, nenazazadnje  tudi znotraj politike same. Varstva okolja in uvedbe nekakšnega UTD. Tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah so bili najmočnejša stranka v državi, a ker niso želeli v koalicijo z nikomer so ostali bolj ali manj osamljeni in izolirani. Vsak poslanec, izvoljen v parlament s strani Gibanja 5 zvezd, je bil dolžan podpisati nekakšno samoomejitveno pogodbo s katero se je zavezal, da bo polovico svojih prihodkov nameril v podjetniškega sklada. V kolikor tega ni storil, je bil izključen, prav tako so preverjali, da nihče od kandidatov ni bil kazensko ali sodno preganjan. Tudi v tem primeru je bilo kar nekaj brezkomromisnih naknadnih izključitev. Z razliko od mnogih drugih strank, tako levih kot desnih, ki se svojih sodno obravnavanih in obtoženih kandidatov niso sramovali.

A moč in prodornost Gibanja 5 zvezd je tokrat še večja in bolj razširjena. Še dobro, da bodo tako lahko odločno parirali močni desnici Salvinija in njegovih koalicijskih partnerjev, največjega notranjega tekmeca, večnega zimzelenega Berlusconija. Joj, kakšna klofuta in ponižanje zanj je to, da ni več prvi! Navaditi se bo moral na drugo mesto, še bolj ponižujoče pa je dejstvo, da bo moral slediti takšnemu bizgecu kot je Salvini! Le kako bo odigral to vlogo pa bo še zelo zanimivo slediti razpletom.

Morda še vedno obstaja v meni kanček upanja, da bi se lahko nekje v prihodnosti kaj podobnega kot je Gibanje 5 zvezd razvilo tudi pri nas in preneslo nekatere ključne predpostavke za razvoj dejansko neke nove politične platforme. Platforme, kjer bi bila dejansko participacija ljudi večja in močnejša, predvsem pa bi se upoštevale nekatere ključne predpostavke za enakopraven razvoj družbe, spoštovanje človekovih pravic ter naravnih danosti in dobrin, na razvoju gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Namesto tega pa capljamo in capljamo ter se ustnavljajo stranke z novimi obrazi in imeni, a načini delovanja ostajajo isti nespremenjeni, zakrneli.

Tu se začenja že stara zgodba  za koga bomo sploh letos lahko volili in med čim izbirali. Ponudba, ki se sedaj kaže je zelo klavrna in neperspektivna.